Korenina

•Uvae-ursi folium – list gornika

Arctostaphylos uva-ursi – vednozeleni gornik Ericaceae – vresovke •Sennae folium – list sene

Cassia acutifolia in Cassia angustifolia Caesalpinaceae – rožičevke •Atropa belladonna – volčja češnja

Datura stramonium – navadni kristavec Hyoscyamus niger – črni zobnik Solanaceae – razhudnikovke •Menthae piperitae folium – list poprove mete

Mentha piperita – poprova meta Lamiaceae - ustnatice

Koreninski sistem Sistem z glavno korenino

Šopast koreninski sistem

Glavna korenina: razvije se iz koreničice, lahko oleseni, se odebeli Stranske korenine: poganjajo iz glavne, pogosto tanke in nitaste Nadomestne korenine: poganjajo iz debla, stebla, vej, listov, npr. oprijemalne korenine pri bršljanu, razmnoževanje

Koreninski gomolji: odebeljene stranske ali nadomestne korenine, shranjevanje rezervnih snovi

Površina: par teniških igrišč Dolžina: ¼ polmera Zemlje

Funkcije korenine Pritrjevanje rastline na podlago Črpanje vode in raztopljenih snovi Shranjevanje rezervnih snovi Vegetativno razmnoževanje

Prečni prerez (primarna stopnja) Koreninski laski Rizoderma (koreninska povrhnica) Parenhim primarne skorje Endoderma s Casparijevimi progami (za vodo

nepropustne) Pericikel, iz tega tkiva izhajajo stranske korenine Centralni cilinder z radialno žilo (ksilem in floem)

Korenina prečno

Casparijev trak – nepropusten za vodo

Ksilem Prevajanje vode in mineralnih snovi Celične stene odmrlih celic (zaradi odlaganja

lignina v celične stene protoplasti odmrejo) Piknje = luknjice v poševnih stenah med zaporednimi celicami, preko njih se pretaka ksilemski sok; traheide Pri kritosemenkah se vmesne stene povsem razkrojijo – traheje

Vzdolžni prerez ksilemskega dela žile

Floem Prevajanje organskih snovi Žive celice – sitaste celice (preluknjane

prečne stene, preko katerih so citoplazme povezane) Pri kritosemenkah so sitaste celice brez jeder, opazimo lahko ožje celice spremljevalke z jedri Oporna vlakna

Prečni prerez (sekundarna stopnja) od znotraj navzven Sekundarna skorja

Na stiku med floemom in ksilemom nastane sekundarno meristemsko tkivo (celice tega tkiva se delijo in ustvarjajo navznoter ksilem, navzven pa floem) Primarna skorja Terciarna skorja (periderm): feloderma plutni kambij ali felogen celice plute

Sekundarna debelitev korenine (olesenitev)  Nastajajo predvsem celice z olesenelimi stenami  Nove celice nastanejo predvsem z delitvami zarodnega tkiva

(kambija). Najprej se sklene zvezdast obroč nato pa zaradi nalaganja celic lesa in skorje zavzame bolj pravilno okroglo obliko. SEKUNDARNA SKORJA  Preden se koreninska skorja raztrga in propade, nastane v njej

posebno zarodno tkivo (plutni kambij ali felogen)  Iz celic koreninske skorje se razvije pluta ali periderm (feloderma

+ plutni kambij ali felogen + felem ali pluta), to so predvsem nežive celice z oplutenelimi stenami . TERCIARNA SKORJA

Sekundarna debelitev

Enokaličnice in dvokaličnice Korenine enokaličnic se ne debelijo, dosežejo le

primarno stopnjo Korenine

dvokaličnic se debelijo dosežejo sekundarno stopnjo

Žila

enokaličnice je poliarhna izmenjav floema in ksilema)

in

(več

s

tem

kot

7

Endoderma enokaličnic nima kasparijevih prog,

celice endoderme imajo stene v obliki črke U

odebeljene

celične

Primula elatior, Primula veris - jeglič Droga vsebuje triterpenske saponine Uporablja se kot sekretolitični ekspektorans

pri

prehladnih obolenjih Gastropulmonalni refleks: v želodcu saponini lokalno dražijo sluznico in preko aferentnih vlaken vagusa vzburijo center za bruhanje do stopnje blage navzeje, ki je ne čutimo intenzivno. Posledice so kašljanje, rahlo slinjenje zaradi povečanega delovanja žlez, v dihalih postanejo aktivnejše žleze, ki izločajo redkejšo sluz, zato se olajša izkašljevanje

Prečni prerez primarne stopnje korenine dvokaličnice Vrsti: Primula elatior (visokostebelni jeglič) Primula veris (spomladanski jeglič) Družina: Primulaceae (jegličevke) Droga: Primulae radix (korenina jegliča) Vidimo:  Koreninski laski  Rizoderma  Parenhimsko tkivo  Endoderma  Floem (sitke)  Ksilem (traheje)

Convallaria majalis šmarnica Vsebuje kardiotonične glikozide (konvalotoksin,

konvalotoksol) Liste lahko uporabljamo pri srčnem popuščanju in aritmiji Kardiotonični glikozidi imajo zelo ozko terapevtsko širino,

zato ni priporočljivo sočasno uživanje grenivk – te močno inhibirajo jetrne encime, zato je presnova učinkovin manjša in so koncentracije v krvi višje. Rastline s kardiotoničnimi glikozidi:  Digitalis lanata, purpurea (volnati, škrlatni naprstec, list)  Nerium oleander (navadni oleander, list)  Adonis vernalis (pomladanski zajčji mak, zel)

Prečni prerez korenine enokaličnice Vrsta: Convallaria majalis (šmarnica) Družina: Liliaceae (lilijevke) Droga: Convalariae radix (korenina šmarnice) Vidimo:  Koreninski laski  Rizoderma  Parenhimsko (gobasto) tkivo  Endoderma (odebelitev U)  Floem (sitke)  Traheje  Traheide  Zračne votline

Petroselinum crispum – (pravi peteršilj) Je dvoletnica iz družine kobulnic V korenu so: sluzi, glikozid apiin, 0,02 – 0,08 %

eteričnega olja (več ga je v listih in plodovih) Eterično olje: apiol, apiolin, miristicin, pinen Apiol: močan diuretik, stomahik, karminativ, emenagog Apiol in miristicin v večjih odmerkih strupena Peteršilja se je treba izogibati pri nosečnosti (splav) in vnetju ledvic

Prečni prerez sekundarne stopnje korenine dvokaličnice: Vrsta: Petroselinum crispum (pravi peteršilj) Družina: Apiaceae (kobulnice) Droga: Petroselini radix (korenina petršilja) Vidimo: Terciarna skorja: celice plute, plutni kambij, feloderma Primarna skorja Sekundarna skorja: strženov trak, kambij, sekundarni floem Les: traheje (ksilem)

PRIMARNA SKORJA

LES

STRŽENOV TRAK V SEKUNDARNI SKORJI

TERCIARNA SKORJA

Droge iz korenin Althaea officinalis (navadni slez): sluzi Panax ginseng (ginseng): saponini Glycyrrhiza glabra (golostebelni sladki koren): saponini Gentiana lutea (rumeni svišč): grenčine Taraxacum officinale (navadni regrat): grenčine Valeriana officinalis (baldrijan): valepotriati