Problematika knjižnice Študentke in študenti menimo,da nismo vsi tako nezainteresirani za branje in študij, kot se nam to pripisuje in zato tudi zahtevamo daljši obratovalni čas knjižnice (ki bi bil enak času odprtja fakultete). S tem bi lahko dostopali do knjig in študijskega gradiva dlje ter v primerih, ko se ne moremo prilagajati trenutnemu urniku. Za doseganje tega cilja predlagamo tudi vzpostavitev sistema, ki bi omogočal uporabnikom knjižnice, da si sami izposodijo gradiva – tudi v času, ko ni razpoložljivo knjižnično osebje. Tak sistem bi tako tudi omogočal nespremenjen delovni čas zaposlenega osebja. Prav tako je nujna dopolnitev korpusa knjig, predvsem tistih, ki jih pedagoški kader predpisuje za študijske obveznosti (ki sedaj obstajajo velikokrat v obliki fotokopiranega gradiva). Hkrati bi morale te knjige biti na razpolago v večjem številu izvodov, med katerimi bi vsaj en moral biti čitalniški in tako vselej dostopen. Spodbujamo tudi zalogo izvirnikov (če ni dostopnih slovenskih izvodov). Smiselna bi bila enaka razširitev tudi na področju naročnin na spletne baze znanstvenih revij, kot je na primer Journal Storage (JSTOR), predvsem na tiste, ki so relevantne za humanistične vede. Ob tem je pereče tudi vprašanje čitalnice, ki je v trenutni obliki popolnoma v neskladju s svojim osnovnim namenom. Primerna je namreč zgolj za računalniško delo, saj njene prostorske, kakor tudi tehnične lastnosti, ne omogočajo mirnega in kvalitetnega študija. Zaradi tega zahtevamo ločeni čitalnico in računalniško čitalnico. Za rešitev pa predlagamo uporabo zgornjega knjižničnega nadstropja, kjer bi se na neizkoriščenem prostoru lahko priredilo primerno čitalniško okolje. Izpolnitev navedenih zahtev bi bila osnovni korak v smeri kvalitetnejšega in produktivnejšega študija na naši fakulteti. Odbor za knjižnico AG Valerija