April 1998

Foto : Martin OZMEC

VELIKA NOC NAJ V VASE DOMOVE PRINESE MNOGO DOBREGA, ISKRENEGA IN PREDVSEM PRAlNICNEGA, NAJ BODO MIlE POLNE DOBROT IN VELIKONOCNIH - PIRHOV. v

Zc/illl(J Valli b/ag(Js/(J{I/jCI1C {lc/ik(JI1(JCl1c prazl1ikc, (Jbi/(J {lcsc/ja, lIIirli il1 razlllllc{lal1ja {I Vaiilt drlliil1alt. v

Zupan z vodstvoIH oblinc VidcIH

~12____I~

O_D _M _E _V__ O_BC_VI_N~ E

_ __ _ _ __ __ _ _ __ __ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _

v

TRETJEMU LETNIKU NA POT Ob pricetku tret;elJa leta izha;an;a l/idemskelJa IJlasila Vas bo NAS GLAS obiskal pral/ 1/ casu pricakol/an;a Velike noCi in upamo, da bomo takrat ie dobili ka; pomladi na <'rtol/e, na pol;a in 1/ l/inolJrade. Vcasih so I/endar rekli, da sme;o otroci po I/elikonocnih praznikih ie bosi iz hise. Tudi zato bo ta stellilka ie praznicno odisal/I;ena, pa tudi ;e ie slutiti cas, ko bomo cez neka; mesecell praznOl/ali s polno duso obCinski praznik pod streho nol/e obcinske hise in pod nollo obCinsko zastal/o. V letu, ki smo mu ze zaceli odstel/ati mesece, se bo po nol/ih lokalnih I/olitl/ah zamen;al oziroma oslleiil obcinski sllet, nol/e kra;el/ne skupnosti bode zaiil/ele, pa se iupana bomo spet I/olili. NAS GLAS Vas bo 0 IIsem tem obllescal. V prl/i letosn;i stel/ilki smo I/am pripral/ili lIeliko zanimil/elJa bran;a. Na; na;pre; spomnimo na letosn;elJa ;ubilanta 1J0spoda Antona Sedlaska, I/netelJa kulturnika in l/idemskelJa proslletnelJa delallca. Porocamo 0 stellilnih de;al/nostih na podroc;u planinstl/a, sporta, kulture: za zlJodOl/ino smo ohranili zapis in slikol/no podobo pustOl/an;a na Vidmu in 1/ Lancolli I/asi; ce se ne I/este, boste presenecello prebrali, da se 1/ nasem edinem in I/edno bol;sem pihalnem orkestru 1/ Podlehniku s polnimi pl;uci in se kako izkazu;e kar petna;st muzikantof/, ki nosi;o priimek FelJu$. Tudi 1J0spodarske teme so nallzoce, od kmeti;stl/a do inlrastrukture, o pomoci podeiel;u in de;al/nosti kmeckih zena. Predstal/I;amo Vam nollelJa iupnika pri Sf/. Andraiu - LeskOI/CU, pa se imeniten interll;u z nasim skolom dr. Francem KramberlJer;em smo za ta predl/elikonocni cas uspeli pripralliti. In I/si tisti, ki Fh z bran;em do konca ne bomo prel/eC utrudili, se bode lahko lotili se kriianke. Splaca se, sa; ;e spet nalJradna! Nasim bralcem in kritikom in pri;atel;em ielimo I/si iz urednistl/a lepo praznOl/an;e in I/eliko · optimizma se napre;! France, Tat;ana, Natasa, Illan

Zupanova beseda SlOp iii smo v zadnje lelO nasega mandala. pulni 110(1'10\1 in ide) taka, do ho de/v \I lem fell{ :;e/o ra:;gihano. S pl'ora{ul1om smo

zagotovili sredslva:;o del po /reb pa se l'eda ni

1110:110.

ill

::e(ja Vas. drag; ob(all i.

:;0

vse

l'sf ki se vam pOlrebe ne bodo lIresni6/c \'

tem mandallf, boste v programih v naslednjih leilA V!em telu se v I'ean; realizirqjo program;. ki so za /{,.es ni(~ileV (~akali :'e dab' coso. V lem leI/( homo pros/a viii prvi obNnski pl'oznik in Db lej pri/o:nOSli predali nomenu nO I'e o/}{inske pros/oJ't!. reed!; obcinsko ~as/avo in grb. Pra~nik bo v sredinijllnija ob Vidovell1. V ' em felu bOlllo v obcini predali namenll ludi vee pOll'lembnih projeklol' kOllllll1all1e injraslruklllre in dmgega. Laka/na samOl/prava v {em obdo /~jlf c/o::;v(ja d%cene spremembe, kale!'e seveda prin(M~a nova dopol!y'eno =akonodqia, ~alO se IUdi \" nasi ob('ini pricaklljejo dolocene sprelllell1be: odcepilev naselja, llSfanovitev nO\lil1 ob(in in IlSIGnav(jG1Y'(! nOl'ih KS, vse seveda v prid vashn : eljam. da hosle /ahko sw~ie po{!'ehe {:fm /a~ie lIresl7ic~evah. Prihaj(~jo spomladanski dne\'i. ko sf \'sak po svoje oCisli okolico ;/1 bi\'alni prus{m: Tu po Il1llogokra{ gJ'e.{:imo, kel' sl'oje nov/ake odslronimo no (iSIO mes{o. kier 10 ni do Fo/jeno. TlIdi /efOs homo s pOl(je{jem Cislo meslo organi=irali spom/cuJansko 6,~Cel?ie in odwc kosol'nih odpadkO\: ~alO jih do ohFes/i/a dr::i/e IlCi s\"ojih meslih in j ih ne od\'a~aj(e na nedo l'oljena mesl(/. Odro~ odpadkov je lire/eli ill je po oJ/oku obvezlIu, do 1111C1 I1sako gospadil!js/\'o kunIa =c.I smeli. SkUPl1() Sf! ::c.lvedqj11lo in skrhimo za (illl lep.{:; vide: s\'ojego bivalnega pros/ora - vasi in ohcine. Vsem obcankam in obcanol1l hi :e/e/ mint in vese(ja ob velikonoc'nih pra~nikih. bralcelll NASECA CIASfL.4 pa sel'ec/a prijell7ega bran)a.

VAS ZUPAN

~ DANE POBUDE ZA TRI ALl STIRl NOVE KS V obcini Videm se je stirim krajc::vnim skupn ostim na zacetku letosnjega leta prikljucila se eno, peta KS Scla. obcinskemu svelu pa so ze dane pobude za ustanov itev se treh ali stirih novih krajevnih skupno"i . Ze lani so ze lje po novi KS predslavili krajani Pobrezja. lelos sc jim s podobno pobudo pridruzuj ejo sc obcani iz naselij Lancova vas, Trzcc in lurovci. Zupan obcine Franc Kirhi ~ jc za ncdeljo, 29. marca sklical tudi zborc obeanov, tam pa so pobudc. tudi podrobneje predstavili, povedali zakaj si ze lij o sa mostojno KS in pozneje boda zahteve po llstanovitvi novih KS v obCin i predali se obcin skemu svctu .

LO~D~MLE_Y_O~B~C~VILNLE~_________________________r~

____}~

Predstavljamo delo in c/ane obcinske volilne komisije V OBCINI VOLILNI ROKI VEDNO ZAMUJAJO ... Obcinska volilna komisija je organ obcine, ki jo na predlog komisije za volitve in imenovanja v obcinskem svetu imenuje obcinski svet za obdobje stirih let in vse to v skladu z Zakonom 0 lokalni samoupravi. Komisijo sestavljajo predsednik in trije ciani, vsak od njih pa ima tudi svojega namestnika. V obcini ,.. Videm je predsednik obcinske volilne komisije Marijan Furek, njegov namestnik .ie Vinko Mlakar, clan Janez Krempl, namestnik Maks Puksic, drugi clan je Mijo Bracko, namestnik Vanja Ropic in tretji clan Marija Drevensek ter njen namestnik Bostjan Petrovic. Do danes je videmska obcinska volilna komisija ie izpeljala volitve v svete vseh petih krajevnih skupnosti, jeseni pa jo cakajo volitve novega zupan a in obcinskega sveta, vendar za to komisija se nima nobenih navodil.

plaeana, kajti na ravni obeine je pot reb no tudi pri volitvah delati z majhnimi stroski. Sicer pa se delo voli lne komisije v Sioveniji v zadnjih letih ni kaj dosti spremenilo, se danes je to dele v tesni navezi z Zakonom 0 lokalni samoupravi inje doloeeno, da gre na lokalni ravni za vo litve v svete krajevnih skupnosti, vaskih in eetrtnih skupnosti, za obcinske svete in zupan a obcine. Marijan Furek 0 delu in pristojnostih obeinske vo lilne komisije pravi: "V obeini volilna komisija priene z aktivnostmi , ko so razpisane neke volitve na ravni obeine. Takrat se mora komisija nemudoma sestati. Najprej izdelamo pojasnila za izvedbo volitev, kijih potem posljemo vsem politienim strankam in vsebujejo predvsem pojasnila 0 naeinih kandidiranja, 0 tern, kaj mora vsebovati kandidatura ... Ze na prvi seji izdelamo t.i. rokovnik na podlagi Zakona 0 lokalni samoupravi; ta vsebuje datumski rok od razpisa volitev in do konea, doloeiti moramo tudi sedd in obmocje vol isea, izvedeti , koliko obeanov kje vo li. Potem ko imamo prijavljene kandidate, za katere je bila kandidatura vlozena v toeno doloenem roku pri obeinski volilni komisiji , izdelamo razglas kot nekaksen seznam z imeni in vsemi podatki 0 kandidatih in to izobesimo na oglasne deske. Nasa komisija pripravi tudi glasovn ice, volilni imenik, doloeimo volisea, imenujemo tudi volilne odbore (dva clana in dva namestnika), ki vodijo glasovanja po voliseih in se to, daje delo v volilnih odborih eastna funkeija. Skratka, nasa volilna komisija pripravi yes potreben material za vo litve, ob tern pa vedno opozarja, da mora nase delo teei po zakonski poti, kajti nicesar si ne moremo zamisliti po svoje. V easu vo litev vedno imenuj emo tudi predeasni odbor, ki spremlja glasovanje po posti in na zahtevo izpelje tudi glasovanje na donlU, izid tega glasovanja pa se potem ugotavlja dan po volitvah. Ko pa je vse to pripravljeno, se pristopi k samim vo litvam in na dan volitev komisija spremlja potek vo litev, na seddu obcine imasvoj sedeztudi obcinska volilna komisija, kjer sproti obdeluje izide volitev, izvaja kontrolo po voliseih, po zaprtju volise pa ugotavlja rezultate glasovanja. Na koncu izdelamo se poroeilo 0 izidu volitev in zanimiv je se ta podatek, da volilna komisija pet dni po volitvah porocilo 0 izidu daje tistemu , ki je volitve razpisal , ponavadi je to zupan, izide volitev pa izobesijo tudi na vse oglasne deske. Ker je delo obCinske volilne komisije jayn~, ga lahko spremlja vsakdo, lahko so navzoei predstavniki kandidatov in list kandidatov, se posebej pa je to aktualno na dan volitev. Rekel bi, da je potek dela na voliseih po obcini Videm dober, kajti do sedaj nasa komisija ni dobila nobenih pritozb, eeprav same volitev na obeinsk i ravn i nimajo take teze. Seveda paje demokracija prinesla veliko nov ega in ze jeseni nas cakajo nove volitve zupana in obcinskega sveta, takrat pa bo komisija imela se vee dela. Obeinska voli lna komisija seje v treh letih po sestavi nekoliko spremenila, in ce bo kdo od nasih clanov jeseni kandidiral, ali bo predstavnik kandidata in njegov zaupnik, potem ne bo mogel biti vee elan komis ije. In nazadnje se to, da eetudi komisija delo dobro zastavi po rokovniku, se z roki v obcini vedno kasni, ne moremo pa delati cudezev, kajti kot komisija Ie nimamo vecjih pristojnosti" TM

Predsednik komisije Marijan FUREK

Oaje de lo obcinske vol ilne komisije v obeini Videm in drugih obeinah zahtevno, odgovomo in predvsem javno, pove tudi predsednik komisije Marijan Furek, ki ima na tem podroeju ze veeletne izkusnje, med drugimje tudi clan v centralni volilni enoti na Ptuju. Pravi, da to delo marsikdaj ne predstavlja hvaldne funkcije, tudi ni kdo ve kako dobro

~ NOVI IMENI ZA NASI NASELJI Nedavno so na obeino Videm dobili predlog za spremembo imena dveh naselij. Tako naj bi se naselje Trnovec po novern irnenovalo Trnovec ob Polskavi in Gradisee naj bi bilo po novern Gradisce v Halozab. 0 obeh predlogih za sprernernbo imena dveh naselij v obcini bo zagotovo od loeal se obcinski svet.

~4____~____________________________O_D_M_E_V__O_B_C_IN_E~

Db novem letu prva slovesnost v obcinski zgradbi Ceprav se bode vrata nove v idemske obcinske zgradbe uradno odprla j unija letos, ko bo obcina praznovala svoj I. praznik, paj e bilo v novih prostorih pred izte kom leta ze novoletno srecanje in zadnje zasedanje videmskega obc in sk ega sveta v letu 1997.

minulega leta, ocenili , da je bi lo leto 1997 uspeSno za obc ino Videm, svecano pa so svetniki in usluzbenci obcinske uprave na novoletnem slavju v trajno last prejeli znacko z obcinskim grbom. Zupan Franc Kirbis se je "okitil" z zupansko ogrl ico, ki postaja nekaksna modna muha slovenskih zupanov, s li sal i pa smo, dajo bo zupan, kd orkoli ze bo to v prihodnje, nos il ob porokah, obcinskih praznikih, vecjih obcinskih svecanost ih 111 na pomembnejsih sprejem ih gostov v obCini.

TM

Svetniki, usluibenci videmske obCinske uprave in steviln; sodelave; obCine bode imeJi fa skupinski posnetek kat spomin na prvo srecanje v novih obcinskih prostorih.

V enem od ze urejenih prostorov v obcinski zgradbi so se srecali svetniki obc ine, delavci obcinske uprave, predsedniki krajevnih skupn osti in politicnih strank ter sodelavc i vodstva obc ine. Skupaj so pregledal i dosezke

Zupan Franc KIRBIS je iupansko ogrlico prejel iz rok predsednika obi5inskega sveta Friderika BRACICA.

Klub Obzorje se predsfavlja AVTOELEKTRIKA • AVTOMEHANIKA VULKANIZERSTVO IN REZERVNI DELI

flltyho Yrovaievii VELIKA VARNICA 78A, 2285 ZGORNJI LESKOVEC TELEFON/TELEFAX 062/763-151

Prodaja noyih in rabljvnih avtomobilskih in traktorskih gum. rVlvrvnih dvloY la avtomobilv in svrvisiranjv avtomobiloY. tvr montaia in cvntriranjv gum VSfiK Dim OD 8. DO 10. (IRE Vsem obcanol)), nasim kupcem in bralcem obcinskega glasila NAS GLAS zelimo zdrave, blagoslovljene in zadovoljne velikonocne praznike.

Prostore imamo na Potrccvi 34 v Ptuju, klub jc odprt vsak delavn ik od 8. do 17. ure. Delujemo ze enD leto in sicer pod okriljem podjetja Animacija iz Ptuja in Republiskim zavodom za zaposlovanje. Klub je v prvi vrsti namenjen brezposelnim, dobrodosli pastetudi vsi ostali. ...... Vedno so yam na razpolago lrije mentorj i, ki vas sprejmejo, nil razpolago imate vse preglcdnice razpisanih delovnih mest, pray tako racunalnik, kjer si lahko ob pomoc i mento,jev napisete tudi prosnjo za zapos li tcv. Si morda zelite sarno poklepetati ali prcbrati dnevni casopis in revije? Tudi pray. Pray tako pripravljamo v klubu razl icne delavnice. Morda pa se ze lite vkljuciti v katerood tch ak li vnosti? V nasem klu bu se je zv rsti la :to ce la vrsta dcjavnosti: od ,aha do vrtnarstva in izdelo vanja nakila in drugih okrasnih predmclOv. Tukaj pOleka ucenje nemscine in angldc ine za zacetnike. za tiste s predznanj em tujih jezikov pa so na voljo racunaln isk i programi. Sedaj se ucimo se kvackanja in klekljanja, "osebnostna rast" pa ze v naslovu pove, daje namcnjena tistim, ki znajo razmisljati 0 sebi. ki zelijo v svojem ziv ljcnju kaj spremeniLi. in predvsem nas usmerja k pozilivnemu gledanjuna stvari in dogodke oko li nas. Pripravljamo studij ski kroze k 0 fotografij i, kreativnem pisanju. sl ikanju na steklo .... V nascm klubuje poskrbljeno tudi za majhne otroke, zato to ne bi smela bit i oviraza vsc tiste starse, babice in dedke. ki bi naszeleli obiskati, pa nimajo varstva. Sku samo se prilagoditi ze ljam in potrcbam nasih ob iskovalccv. Treba je poudariti, da je ob iskovanje kluba in vk ljuce vanjc v ak ti vnost i brezplacno, kar je se razlog vee, da nas ob iscete. Oelujemo namrec po principu: brezposclni pomagajo brezposel nim. Mentorji: Dank-;l, Ema in Igor

~O_D_M__EV__O_B_C_IN_E__________________________~____5~1

Srecanje duhovnikov zavrske in ptujske dekanije z mariborskim skofom dr. Francem Krambergerjem

r-

V zupniji sv. Vida v Vidmu pri Ptuju je bilo letosnje delovno srecanje tridesetih duhovnikov zavrske in ptujske dekanije. Pripravljeno je bilo v duhu postnega casa in kot priloznost pogovora z mariborskim skofom dr. Francem Krambergejem. Duhovniki in skof so se pogovarjaJi o pripravah na leto 2000, 0 tern, kaj bo prinesla slovenska sinoda, kaj bo zanjo potrebno narediti po posameznih zupnijah in tudi 0 najvecjem prazniku krscanstya Veliki noeL Ponudila se je priloznost, da smo s skofom dr. Krambergerjem lahko posneli tudi pogovor za Nas glas, pogovarjala pa sva se 0 postnem casu, 0 velicini praznika Velika noc, 0 pripravah katoliSke cerkYe na IIOYO tisocletje ...

postnega easaje, da bi kristjan kot clan Cerkve pogledal v svojo notranjost in uredil svoj notranji inve ntar, lestvieo vrednot, se poglobil v svojo osebno vero in naravnal svoje zivljenje zopet na Evangelij. To je tisto stalno spreobrnjenje, ki ga mora opravljati vsak verni kristjan. V tern je tudi osrednja vsebina postnega easa, ki pa ga Cerkev ovsebinja s posebno molitvijo, z odpovedjo in z dobrimi deli. Nasa slovenska navadaje, da v tern casu opravljamo Krizev pot, to je tista postna molitev poleg drugih molitev, v miloscini in z dobrimi deli pa odigra vsako leto pomembno vlogo slovenska Karitas, da odpre eloveku sree in roke za soe loveka. Tn potem tista osrednja poglobitev, notranja ureditev, kot na primer kmetje, ki na sporn lad poeistijo svoj travnik, sadovnjak, daje rast se bujnejsa, nekaj podobnega naj bi naredi! tudi kristjan."

KakSnega pomena imajo za verne kristjane trije veliki dllevi: veliki cetrtek, veliki petek in velika sobota? Dr. Franc Kramberger:" Veliki cetrtek imadvadogodka; najprej dopoldanje t.i. krizmena masa, pri kateri so zb rani vsi duhovniki skupaj s svoj im sko fom in posvetijo olja, ki jih duhovniki pozneje raznesejo po vseh zupn ijah. To dejanje nekako simbol izira skofijo kot enoto bozjega Ijudstva, daje Ijudstvo s svetimi olji povezano pri vseh zakramentih. Drugi dogodekje zadnja vecerja, to paje tisti osrednji dogodek Velikega tedna, ustanovitev evhari st ij e ali svetega resnjega telesa, postavitev duhovniskega ali masniskega posveeenja - vsega tega se spominjamo na ta ve liki dan. Posebej simbolieno pride v ospredje tudi umivanje nog, kjer je poudarjena tista poniznost, isk renost, Ijubezen do socloveka in hkrati v tem dejanju je izrazeno notranje ociscenje. Veliki petek oznanjuje Kristusovo smrt na krizu, zato je na ta dan v vsaki zupnijski eerkvi krizev pot in to je tisto dejanje, s katerim nas je Kristus odresi!. Na ta dan ni posebne liturgij e, je edini dan, ko ni mase. Velikonoena sobotaje sam a po sebi dan, ko tudi ni liturgije, sele zveeer je prvo vstajensko liturgieno dejanje. Na ta dan se spom injamo , da je bil Kristus v grobu, j e pa to dan, ko blagoslovimo velikonoenejedi in ko se v eerkvi zbere mnogo vee Ijudi kot ponavadi; toje del tradicije in slovensk i clovek je to povezal s svojim obicajem - z zegnjem. Velikonoena nedelja je nedelja vseh nedelj , je praznik vseh praznikov, ki jo obhajamo z vel ikonoenim vstajenjem, proeesijo, ki pa jo je slovenski clovek pray tako znal ze po tradieiji obogatiti s folkloro." Kako pa gospod skofgledate lIa tiste, ki sicer v cerkev zaltajajo Ie po tradiciji ill so prakticlli kristjalli, in vendarle hodo vsaj lIa zunaj sode/ovali pri

hlagoslovu velikonoclliltjedi?

Mariborski skat dr. Franc KRAMBERGER

Gospod skof, smo v postnem casu in o tej temi v javnosti zadnje case veliko slisimo. Kaj je po vasem mnenju smisel40-dnevnega posta in kaksen nacin postenja je za cas najbo/j primeren? Dr. Franc Kramberger: "Osreje eerkvenega leta je Velika noe Kristusovo vstajenje In Cerkev vedno pripravlja svoje vemike na obhajanje tega osrednjega dogodka, iz katerega zivi. Glavni namen

Dr. Franc Kramberger: "Cerkev kot taka nima kaksnih nezazelenih Ijudi in otrok, vsi so na neki nacin njeni, tudi tisti , ki stojijo ob robu, zato tudi nanje kot skof in kot duhovnik gledam s sposto vanjem in skusam biti z osebnim ziv lj enjem in Z oznanjevanjem evangelija zivi nagovor tudi zanje ter ob prepustitvi popolne svobode. Nobede n izmed njih ni odpisan; ne v oeeh Cerk ve, ne v oeeh Boga, vsak ima pac svoje razloge, zakaj ni eisto bli zu Cerkve. Morda Ijudje tudi napaeno razumemo in napaeno sodimo, morda niso tako blizu Cerkve, so pa kljub temu lahko blizu Boga. V tem primeruje vsak sodba ali obsodba neupravicena."

Kaj hi oh Veliki noCi sporoCili nasim vernikom, zup/janom in vsem /judem? Dr. Franc Kramberger: "Glavno sporocilo bo tako, da moramo biti velikonoeni kristjani, ne samo kristjani za Veliko noe ali ob Veliki noei , ampak skozi celo zivljenje, skozi vso cerkveno leto, da bomo lahko Veliko noe kot tako - sk ri vnost vstajenja znali zaziveti in tiveti. V tem vidim tisto osrednjo misel vsakega kristjana, da ne sme biti to same obred, folk lora, kajti Velika noe ni same na koledarju, ne na mizi pri velikonoenem zegnu, ki ga uzivamo doma, Velika noe je stvar clovekove notranjosti in srea, pa skupaj poskrbimo, da bo tako tudi ob letosnj ih praznikih."

v

ODMEV OBCINE

6 SLOVENSKA SINODA LETO SVETEGA DUHA

IN

Slovenska Cerkev je v lem casu v velikih

pripravah

IIU

SIOVf1lsko

SillOdo, ki jo bomo praZllovali lela 2000. Gospod skot. kaj pravzaprav pomelli beseda silloda ill kakSell je Iljell oSllovni /lamen? Dr. Franc Kramberger: "Pri si nodi bi poveda l, daje od koneila naprej vsako peto leta s inoda v Rimu , skofovska si noda in po vzoru rimske si node naj bi imela vsaka skofija od casa do casa svojo si nodo. Zato j e tudi Ce rkev na S iove nskem sklenila, da bo imela s inodo se pred letom 2000, da bo v tretje ti socletj e stopil a nekako pre no-

vljena, baJj osvescena in v duhovnem pogledu bolj poglobljena. Glavni namen sinode ni ne politi cen ne kakrsenko li ideoloski , g lavni namen sinode je verska, moralna prenova elovekovega oseb nega, druzi nskega in obcestvenega zivijenja, in v to so llsmerj eni vsi vsebinski sklapi nase slovenske sinode. Ljudj e so ie dobili v rake prvi priroe nik, na katerega naj bi !judje na terenu odgovorili, da ne bi bila sinoda ses tavljanje nekega eerkvenega dokumenta, ampak da b i b ila glas iz baze. S inodo g ledam kot dogodek a li kot dogajanje, v katerem naj bi Cerkev na Siovenske m pogledala svoj obraz in se spozna la. Hkrati bi odlozila ti sto, kar ji je zgodovina nadela, da b i se ob duhovni prenovi videla njena prava podoba; Cerkev kot kvas in so l ze mlj e, tud i s lovenske zem lje." Papel Jall ez Pavel II je lallsko lelo

razg/asil za leto Jezusa Kristllsa, letosllje pa za lelo Svelega duha. Kaj pomelli to lelo za verne Kristjane in kaj lallsko ill prihodllje? Dr. Franc Kramberger: "Zadnja tri leta pred 3. ti soc letjem imen ujemo neke vrste triletni advent, triletna priprava ali triletno prieakovanje novega tisocletja. Prvo leto je bilo posveeeno drugi bozji osebi Jezusu Kristusu in glavni namen tega leta je bil, da bi spoznali Jezusa Kristusa kot ed inega od resenika veeraj, danes in vedno. Drugo je letosnj e leta in posveeeno Svetemu Duhu. Name n tega letaje, da bi v tem cas u doziveli bolj t isto b ink ostno dogajanj e, prihod Svetega Duha na ta praznik; in v tern tist i sirnbolicni pome n. Tre tj e leto pa bo posveeeno prvi bozji osebi - Bogu Ocetu. Nazadnje bo to leta medsebojne Ijubezni , sprave, leto bozjega usm iljenja, da b i , Ii kot spravljeni bozji otroci v novo tisoe letje." Gospodu .kofu dr. Francu Krambergerju iskre na hv ala za pogovorl

TM

Anton Sedlasek je praznoval 70 let BOGA TO ZIVLJENJE UCITELJA IN KUL TURNIKA Alltolla Sedlaska, lIekateri ga klicejo TOllcek Sedlaskov, bralcem IIi polrebfw kdo ve kako posebej predslavljali. Nekaleri ga poznale iz rodlle vaske Majski Vrlt , drugi kot dolgolelnega utilelja na OS Videm in lIellazadllje marsikdo tlldi po IIjegovem bogatem Ijubiteljskem ustvarjalljll v kulturi. Dalles je ie med upokojellci, zvest kulturllemu Zivljellju pri PD Frallce Preserell Videm pri Pluju, kjer bilpredsednik celil, 32 lei in veliko ustl1orjal, skrbllo sestavlja tudi kroniko drustlla, lIepogresljill je v ZKO Ptuj. IIjegova Ijuhezell so tudi male i ivali in je uspeSell gojitelj, lIa zacetku lelosnjega lela pa je dopoillil 70 lei Zivljellja. Takole lIa prvi pogled mu lie bi pripisal loliko leI, saj j e se prava korellilla, pa velldarle leta "iso ovira pri TOllckovem delu, pa lIajsi ho to v druiini ali v kll/turnem drustvlI. Pray prijetno je z Antonorn S!.!dlaskom tudi poklepctati, kajti se le takrat lahko iz njegovih us t izvcs vso vc licino in neprecenljivo bogastvo njegovega uSlvarjanja v Ijubitelj ski kulturi. Sporninjal se je, da se je njegova Ijubezen do kulture rodila tistega leta, koje bil pri vojakih v Beogradu. kjer je skupina vojakov, v katerije bil tudi sam, predstavila odrsko dele in tako se je tudi pric znase ln a odrsk ih dcskah. Leto dni po vm itvi scjc vkljuci l v takratno PD v Vidmu pri Pluju, kjer jc takrat delovala ze lo uspesna dram ska skupina, reziserka iger paje bi la ucitelj iea Allcka Selak. Toncek je poveda!. da je prvic zaigral v vese lo igri Skupno stanovanje in ze g lavno vlogo, potem so se vloge v iurah kar vrst ile in vendarlc ua danes ;i;;losti, da v kraju zad nj ih nck~ let niso uspel i pripravil i nobene premiere. Po leg igranja je prepeval tudi v meSanem pevskem zboru, ki gaje dol ga leta vodil Maks Val/polit. petje pa je njegova ljubezen se dalles in do lga leta je bil predsedn ik zbora. Po kg vsakdanjega uciteljskega dela in skrbi v druzini je vse to zmogel brez tezav, kulturno zivljenje InU je pac dajalo nov ih moci in v tem je nasel svoje veseljem ko t se marsikdo drug v kraju. Pa je bil Toncek Sed laskov 50 o rgani zato r stcvilnih kulturnih prireditev v kraju, ki so jih naj veckral obogati li kar z domac imi skupinami in k sode lovanju pova bili se OS, prcd leli pa se mu je porod ila se ideja 0 pripravi srecanja Ijudskih pevee v in godcev v KS Vide~ pri Ptuju in ludi pri lemje bil uspesen. Ze Il ekaj let prepeva v skupini

Ijudskih pevecv Vifwgradfliki (kjer so pevske moei zdru zili Ha lozan i in Polanei), prepevajo pa najvec stare pt!smi , ki opevajo vinsko triO, 71ah tl1o kapljieo in vcseljc Db delu v vinogradu. Po leg gkdalisca in pd.ia j~ Toncck Sedlaskov "okusil " SC igralstvo, ko ic ze pred rnnogimi let i, v sice r v d·okaj stranski vlog i sodelova l pri sncmanju lilma SJlet 110 Kojiarju, v katc,;rel11 je za ig rala tudi Mila Kacicc,·a. V domacem kraju so film lepo sp rejdi , saj .ic hil predvajan tudi v domaci uvorani, igralci so zraven se lepo zasluzil i in Toncek je tako pridobil izkusnjo vc,;c \' ziv ljenju. Pri omenjanju igralstva se je gospod Toncek seveda nasmcjal. ccs da to skoraj ni orncmbe vredno, pa ceprav rnuje snemanj!.! tiln1a oslalo v pn::!cpc1ll _ spomin u in kOI izrcdno pomcmbcn dogodek iz listega obdobja zi\"ljenja. Z gospodom Sedlaskolll s\'a \'111t:S govori la SC 0 vse h tistih najbolj "plodnih" Idih v kultumem dru stvu , pa o vseh Ilastopih in gosto va njih, ki jih.ie irnel videmski zbor, pa 0 tamburaski skup in i, ki I11U.it! se posebej pr i sreu. pa o njcgovi druzi ni in 0 nj!.!govih vnukinja h; Pet ri in Evi, ki mu veckrat cklata druzbo. 0 vscm tem, pa tudi 0 tistih dogodkih, ki seji h lokrat nisva niti spomnila. bi lahko Toncek Sedlaskov napi sal ee lo knjigo. pa 0 (em SC ni razrn isljal in kot pravi, bo Z3g010vo vsc sk upaj ostalo Ie pri kroniki, tamje tako zap isa no naj pomembnejse, kar se .ie zgod ilo in se dogaja v kult urn em zivljcnju v Vidmu pri Ptuju.

Anton SEDLASEK

Oh 70-letllici gospod TOIli"ek IIi ime/ posehflo velikill ielja, samo zdravja ill kU/lurno bogolilz let si je zaze/el, Jlse drugo, pa je deja/, naj ostalle tako kot doslej. pO/em bo sam Ilajholj zadol'oljell. Zdravja ill hogalega dela v Ijuhiteljski ku/turi pa mu ielimo tudi iz uredniSfllQ gla,fiila Nas glas.

TM

UJI

ODMEV OBCINE

7I

Na Selih praznovali 25 let kulturnega drustva

,.-

Nadvse svecano je bila na Selih 7. februarja, na predvecer slovenskega kulturnega praznika, ko so v vasi praznovali srebrni jubilej kulturnega drustva in ob tej priloznosti oznanili tudi pricetek delovanja nove KS Sela. Ljuhiteljski kulturniki so pripravili proslavo z mnogimi nastopajocimi skupinami, predstavili so 25-letno delavan,ie se pred letom prosvetnega drustva. publikacijo z zgodovinskimi zapisi in predstavitvijo kraja, najzasluznejsim druzinam in clan am p. so padelili ludi pascbne jubilejne z.hvale. Po dolgih letih so med nastopajocimi na odru prvic zapele tudi Ijudske pevkc iz Sci, pridruzili pa so se jim se: pihalni orkester in moski sekstet KD Podlehnik, FD Rozmarin Dolena, FD Lancova vas, ucenci OS Sela in gostje tamburasi PD GorH~nica . Ob 25-letnemjubileju drustvaje i.e prav kaj napisati , so si dejali cIani KD Sela, zato so se tudi v dveh mesecih lotili zbiranja material a in rotografij, obiskali so nekatere ustanovne in nekdaj aktivne clane drus lva, zakljucek vsega pa je danes kratka publikacija KD. Srcbrni jubilcj Ijubiteljskega zdruzenja se je Selanom, Barislovcanom in Tmovcanom zdc l izrcdno bogat in pomcmbcn, nekateri mlajsi ciani pa so paskrbeli, da vsaj dasedanjih 25 let KD ne bo utonilo v pozabo.V publikaciji, lahko bi jo imenoval i ka r majhna brasura, je zbrano Ie tislO, kar sc jc izvcdclo iz siccr skromne kronike in po pripovedovanju clanov, tudi nekatere fotografije imajo zgodovinsko vrednost in so se kako lep dokaz nckdaj taka dclavnega in uspesn ega Ijubiteljskega drustva.

dejavnosti ze v precejsnjem za tisju. Nekdaj tako aktivna gledaliska skupin a je prenehala z dclom , pray tako mdani pevski zbor in ljudske pevke, vmes se je zarnenjalo tlldi vodstvo drustva - sedaj je predsednik Srecko Tominc. Nekajkratje z delom poskllsala se gledaliska skup ina, ki ni bil a kdo ve kako uspcSna pri svojcm dclu, ciani dru stva pa so vsako le ta pripravili nekaj dobra obiskanih kulturnih prircditcv in bili gostite lji mnogih srecanj ljlldskih pevecv. 1l111zikantov in falklornih skup in ... " Vcndarlc scje v zadnj ell1 casu marsikaj spn:mcni lo v KD Sela, ki je z novim statuto III dobilo tud i novo imc, obudilo sc jc zensko ljlldsko pelje na vas i, druslvu so se pridruzile se clanice Aktiva podczclskih zcnsk in zad nj a jubilejna pros lava .ic pokazala, da je listo ma lo bogastva 0 ljub itelj ski kulturi se oSlalo med ljudmi. Sedanji predscdnik KD Srccko Tominc pravi, da bi radi na kulturncm podrocju obogatili drustveno dejavnost, redno skrbeli za kulturno dvorano, ki je tudi najvecja v videmski obcini , ta prostor pa naj bi se naprej ostal osrednje mesto zdruzevanja !judi vseh okoliskih vasi in naj bi se naprej zivcl s kulturnimi prircdilvami.

PNi6 so zapele Ijudske pevke iz Sel

Zahvale ab jubileju KD Sela so prejeli: druzinc Taminc, Vesel ie, Emersic, Ziahtic, Martin in Rrancka Bel"anic, Avgust in Tomo Svensek, Avgust Mohorko, Anton Vindis, Rudolf in Anton Pal, Francka Petrovic, Jurcek Lamot, ZKO Ptuh.Dusan Kozar, FD Lancova vas, FO "Rozmarin" Dalena, OS Sela, abeina Videm in KZ Dravska palje.

TM Predsednik KD Sela Srecko TOMING

NfKDAJ USPfSNO LJUBITfLJSKO DRUSTVO Sf PRfBUJA Na kratko iz pub likaeije 25 let KD Scla: "Kronika PD Sclajc zacela nastajati leta 1972, ko se je drustvo pricelo lIstanavljati, ka je zela aktivno delala mladinska glcdaliska sk upin a pod vodstvom Rudolfa Pala iz Bari slovcev. Pal je bil tudi pobudnik za ustanovitev drustva, ki jc zdrllzcvalo napredne Ijubiteljske ku lt urnike treh vasi: Sel. Barislovcev in Trnovea. Leta 19 75 jc bil za predsednika izvoljen Franc Tomine, danes ze casni predsednik drustva , leto pozncjc pa so na Selih ze imenovali vecclanski gradbeni adbor, ki je pripravil vse patrebno za pricetek gradnje novcga kulturncga doma sredi vasi. Prva delovna akcijaje stekla leta 1977 in sc istcga Ictajc bil dam pod streho, dokoncali pa so ga sele leta 1985, ko so bile drllstvene

A H;()orev()zniifl/() 6()ran I\c)AJ""C ZO. Le§k()vec §A Tel.: tJt32-7t33-11tJ Vesele, blagoslovljene velikonocne praznike

8

il.U JJI ______________________________________________ IZ KRAJA V KRAJ ~ ~.,v

. k· b· v.. Zenl fvO va n}s ! 0 Ica}! V nasem kra}u nekoc V·

Ucenci OS Leskovec, v id crnske podruznice, so letos svoj projekt poimenovali len itovanj sk i obicaj i v nasem kraju nekoc. Projekt so predstavi li domacinom, k i so pokaza li veliko zanimanj e. Z njim so zaze leli mlajsim gcnc racijam pokazat; vsaj deleek kulturne ded isc in c, starejsim pa obudit i spom ine. Us pe lo jim je pripraviti tudi zanimi vo razstavo po roenih j ed i, starih porocnih fotografij in listin tcr zcnitovanj skih oblek. Ob zaklju cku proj ek ta so pripravi li tudi predstavitev poro cncga obiCaja, pri tem pa so jim pomagale e lani cc aktiva zensk iz Turisticnega dru stva Leskovec, ki so spck le in pripra vile dobrote, ter domaci gasilci in upokojenci, ki so j im ponud ili dru stvene prostore. Ucc nc i in ucitelji so v projekt vlozil i vel ika trud a. Pri dclujihje vodi l uci telj slovenskegajezika Anton Roskar, pomagali so mu tud i sodelavc i. Najprej so ob iskali starejse obcanc na domu in jih anketira li. Nekate re pogovore so tudi snemali. Vsc zbrane odgovo rc pa so nato preg ledali, tako da so dobili prve podat kc . Nckatcri so jih obi skali v soli in jim svetovali kaj koristncga. Na obisku pri Katarini Gasperic so se nautili izde lovat i tudi sopkc za svatc, za zen ina in nevesto ter vencek za nevcsto. Starse, stare starse in druge sorodnike so poprosi li za stare porocnc slikc, obleke in dru ge stvari, katere so uporabili pri razstavi.

Ko so odkrival i drobne zanimi vosti, so spozna li, da iz njih veje mocna navezanost preprostega haloskega cloveka na svojo ilov nato ze mljo. Iska li so tudi stare izraze, tako da so nekatere posamezne dogodke iz gostije v z ivo predstavi li v pristn i domaci leskovsk i govorici. Prikazani so tudi stari obieaj i, npr. pri ob lacenju nevesta stoji na podkvi, kar naj bi ji prineslo sreeo v zakonu; ko prihaja mo;:, ga gleda skozi prstan , tako ji bo vedno zvest... Zapeli so svatovs ke pesmi, prebrali zenitovanjske govore in se skupaj odpravi li na poroko v cerkev. Ob te.i pri loznosti so izdali bilten, v katerem so predstavili potek projekta. Ob koneu je vsem, ki so sodelovali pri projektu, cest itala ravnaleljica OS Videm Marija Smigoc in jim zazelela se vnaprej veliko uspeh ov.

NZ

Pri iupniku Edvardu Vajdi v iupniji sv. Andraia DOMACINI

so MU

POMAGALI. ..

SaHena, sobot no dopoldan sma izkoristili za obis!\: leskovske zupn ije. Prijazcn in nasmejan nas j e sprcjc l gospod zupnik, Edvard Vajda, kije pet let sluzbova l v Beltincih v Prekmurju, od prvega avgusta lanskega leta paje nastopi l v Leskovcu, kje r so farani bili skoraj po l leta brez duhovnika. Sice r se za novo sluzbo ni pripravljal kaj posebej, sajjc izveJe l mesec dn i prej , a se jc kljub tem u takoj znasc l. Kat nam je poveda l, so ga Ijudje Jepa sprejel i in da ni bi la problema v, glcde na to, da se Ijudje v Halo zah dlje casa navajajo na novQsti. Takoj je na vezal st ike z vsemi. Vsi so mu bil i pripravljeni pomagali in illU se pomagajo, od drustev do posamezn ikov, saj jim n i vseeno, kakscn jc kraj. Kako pa clovek navezc stik c,.ie odvisno od posam:znika . Za kraj pravi , daj~ cudov;t. Vsec so mu haloski hribi. Zc li urcditi oka li co zup ni sca, nasaditi roze, okrasna grm icevja Na vprasa nje, s cim seje na.iprej poprijel v zupniji, se j e nasmejal in rekel: " Z lopato!" Povedal .ie, da so ljuuje ze prcd nj~govim prihodom velika obnovili, sam je patclll nadaljeval z de lam. V nacrtujc obnavljanje sv. Avgustina in sv. Magdalene. Pr~dvsem sta obnove zelo potrebni sirehi, pa tudi okna in vrata so dotrajana. Tako kot drugje paje tudi tukaj vse povezano s tinancami. V obnovo sv. Avgus li na bo eotrcbno vloziti velika truda. Ze lja pa je tudi po obllovi gospodarskega pos lopja, kjer naj bi uredili ucilnicc za un: \·crouka, kajti sedaj imajo verouk v zgradbi zraven cerkve. Z gospodom ravnateljem sta sk upaj naredila urnik in z obiskom verouka.ic zadovoljen . Sedaj sc priprav lj ajo na sv. obhajilo in na sv. birmo, ki bo 7.junija, ob sobotah organ izira tudi mla- Zupnik Edvard VAJDA dinska sreeanja, kijih obiskuje priblizno petnajst m ladih. V zupnij i obiskuje sveto masa 30-40 odstotkov faranov, to pa je vcas ih odv isno tu di od vrcmcna, pravi zupni k Vajda. Tudi sam a farna cerkcv sv. A nd raza jc potrebna obnove, sicc r sta zunanjo st in okolica lepi, pOlrebno b i bilo abnovit i tla, oltar, kipce ... Zupnik Vajda je dejal tudi , da obde luj ejo prib li zno 15 00 Irsov zupnijskega vinograda, ki je dotrajan in bi bil potreben korenite obnovc, pray ta ko pokopalisce . Urediti bi mora li poti, pos krbeti za rcdcn odvo z smel; ... in se mars ikaj drugega. Lepo jc urcje na mrl iska vcz ica. Pred najveej im krscanskim praznikom , veliko nocjo, pravi, da se posebej pripravlja na sv. mase, da vee moli, del a dobra del a, ob ncdcljah ima krizev pot in blagoslov pri kri z ih. 0 seb i je povedal ·lc to, da 5e morajo ljudjc prilagajati drug d ru gcm u, potrebna je solidarnost, st rpnosl, medsebojna pomoe, vsak mora biti pripravljen pomagati nekom u, ki ga komaj poznas, saj prijateljem vcdno pomagas; glcdc vcrc pa se ni mozilo prilagajati. leli si, da bi s skup nimi mocmi naredili nckaj uob rcga za kraj, saj je urcjena okol ica ponos krajanov, zupnisca pa tudi cc lolne obc in c, kje r z iv im o.Pred konccrn nasega dru zcnja nam je razkazal zupn isce in nam zaupa l se kaksno idejo, kate ri h v fari sv. Andraza resnicno ne manjka. Vsem obcanom nase obcine je zazelel blagoslovljcn~ in vcsele velikonocnc prazn ike .

NZ

•

~--17--'1 Drugi obcni zbor Gasilske zveze Videm

'--U_U_ BI_T_EU_SKA __D_E_JA_Y_N_O_S_T _ _ _ _ _ _ _ _ __

LANI SO IMEL! 17 POZAROV V marcu so se drugic zapored na obcnem zboru Gasilskc zveze Videm srecali predstavniki - gasilci in gasilke petih prostovoljnih gasilskih druStev Videm, Tr.zcc, Sela, Podlehnik in Leskovee. Skupaj so pregledali delo na operativnem in preventivnem podrocju iz lanskega leta , poroCilo 0 delu zveze je bila obsezno in dobra pripravljeno, iz njega pa razvidno, da je hila minulo leta delovno tudi za gasilce. GZ Videm sieer zdruzuje 393 prostovoljnih gasilcev, od tega 106 clanic, zveza ima svoj zacasni prostor v gasilskem damn Videm, v kratkem casu pa je uspelo vodstvu zveze vzposta viti dobra sodelovanje z vodstvom obcine in za lanskoletno delovanje je zveza iz proraclIna dobila dobrih 5, I milijona tol arjev. Na obcnem zboru so gasilci za predsednika zveze ponovno potrdili dosedanjega predsednika ma g. Janeza Merca in za povcljnika zveze ponovno Janka Kozela, spremenila pa so sc tudi imena drugih organov zveze in komisij. Predsedn ik GZ Vid em mag. Janez Mere je bil v podajanju porocila kratek, kajt i vsa PGD so zeob s klicu obe nega zbora na vpoglcd dobi la podrobno poroeilo, siccr pa .ie v sv oj~m uvodncm nagovoru med drugim povedal: "Takoj na zace tku sma v organe zvcze izvolili nove elane, tesno smo sodc lova li z GZ Siovenije, naredili in sprejeli smo operativni naert za delovanje zveze in kategorizaeijo PGD v okviru obeine Videm. Us tanov il i smo tudi gas ilsko lokalno javllo s lu zbo, zupan pa nam jc v lanskem Jetu izdal sog lasje, ki PGO daj e moznosti in tervcncije izven svojega pozarnega oko li sa. Na pod rocju usposab ljanja je b il s prejet sklep 0 priprav i letnega plana usposa b ljanja, pripravilo ga j e povclj stvo zvezc, tak a smo se vk ljuc ili v izo brazcvanje gas ilsk ih sodnikov, povc ljnikO\' PGD, usposabljanj e za uporabo dihaln ih aparatov ter izobrazcvanjc povt::ljnika GZ. Pripravili smo tudi prvi dan gasilcev GZ Videm v Podlehniku in s icer v mcsec u pozarne varnosti , ob tej pri loznosti pa smo organ izira li se srccanjl! vctcran ov. Sevcda smo lani morali urediti sc vsa pot reblla zavaro\'anja, ud c lezeva li smo sc stevilnih regijsk ih pos\'etov, kje r smo nasli te'-:isce za pripravo pozarnih nacrtov dru stev in zveze, Bi li smo pri sotn i tudi Ila sej ah regijskih sosvetov in na sestankih predsednikov GZ, ko smo prip ravljal i pot rebno za ureditev delitven e bilanee z GZ Ptuj. Rckel bi, da sm o bili uspesn i sc pri pripravi obcinskcga gas ilskcga tckmovanja, na ncki nae in smo zadovoljn i ludi z rezultati , SC balj pa z uvrstitv ijo treh deset in PGO Trice in Pod lehn ik na drzavno tekmovanjc. Obc ina nam je na drug; st ran i zagotavljala ustrczne materia Inc in tc hn icnc pogojc za dele zvezc, ceprav bomo morali v prihodnj e skupaj pri stopiti k izvajanju nal og pozamega varstva , Zacasno sma s PGO Vidcm uredili tud i pro blemati ko s proslor; ZVCZc, smo pa imcli \' lanskem letu na obmocj u nase zvcze kar 17 pozarov in to j e mllago prcvec, Vsc kakor pa sem zadovo lj en z delom predsed stva in poveljs tva, zelel bi, da tako nadaljujemo in ne zam ujamo, kadar se l1am ponujajo nove priloi:nosti sode lo vanja, kaj ti v GZ Videm nas taka se mnogo dela."

"GASILel SI OLAJSAVE"

ZASWZIJO

NEKATERE

Pove lj nik PGO Trice Anton Jus je bil mn enj a, da je bila predsedn ikovo porocilo morda podano v preskromni obliki, kajli vsa druslva v G Z so resnicno ve liko delala in cian i so

mn ago svojcga casa posvetili tudi izobra l c"3IljU. 0 uspchu zveze govorijo ze Ir; uvrst it vc na ktosnjc drzavilo gasilsko tc kmovanjc, pa pot cm tudi nov orodni avto111obil PG O Scla, ki gaj e fi ll allollo podprl a tudi GZ. Anton JlIs je se pOlldarii. daje dela gasilcev v PGO premalo ec!nje no , drzava bi moral a razm is liti tudi 0 bonitetah, ki bi j ih hili dclei:n i gas il c i, taka rri napovedi davka kot pri zavarovallj ih, DO la kn il scje ludi \'cli ke pozarne ogrozenos t na zacetku tega leta in prcdJagal , da bi v dru stvih l110rda vee casa posve ti li spomladanskc:mu casu. ko je ta ogrozenost se posebej veli ka. ee hi obcane vprasali, kako neki so zadovoljni z de lom gasi lcev, hi pray gotovo povedaJi, da so zadovo ljni in to zelo. V vlogi rred stavn ika GZ Slovenij~ je hil na obcnem zborll Darko Kozelj, ki je v prv i vrsti poh \'al il delo GZ Vide m, predvsem pa urt::jcn s istcm daljinskega alarmiranja med PGD, kar je redkost v Slo\'t::niji, Ome n il je nekaj sprem emb , k i se obetajo s lovens kemu gasils tvlI ob 130letnic i akti vnega deJova nja, strinjal seje s pred logi za POIllOC in olajsave prostovoljnim gas ilcem, dotaknil pa se je se novega sis tema tilu!RO olormironjo ill ohl'(!,U ollja.

Priznanje GZ Videm je prejel tudi nekdanji poveljnik PGO Videm Robert KRNNe

Na obcnem zboru so predstavn ik i GZ Vidcl11 sprejcli se plan dela za letosnje leta, ki je pray tako obsezen in zaje ll1 a pot re be, ze lj e in op redelj uje moznosti posameznih o rganov in komi sij. Mag. Janez Mere je na preve ntivnem podrocju o lll cnil izdc lavo opc rativnih nacrtov PGO, obscz ncjso pn::vcn ti\,no dcj av no st v me scc u poza rne varnost i in prcvcnt ivno svetovalno dcjavllost v zvezi. Lelos boda o rgan iz ira li gasilskc vajc III tcklllovanj a, vsem cnota l11 bodo zagoto\ iii Illobili zacij sko in operativno sposobnos l, prcdvscm pa vzdrzcvali obstojeco o prcmo, izbolj sa la naj bi sc tudi dcjavnost clanie v okviru zvcze, korak naprcj n3j b i n3rcdili tudi pri mladini, saj zc lij o izpc ljati gasilskc kroike na OS in pripraviti prcdava nja in dCl110nslracij e n3 solah. Siccr p::l bodo \' GI. Videm !etos pripra vi li 2. dan gasilcev, ki bo n ajve~ic l ncjc ju nija zdruze n s prazllO\'a njcm jubilcja PGD Leskovec, velik o p3 bodo so delovali sc s soscdnjimi zvczami in v sodc lo va nju z obcino skrbcli tud i za linancno p lat zveze. Posebna gas ilska pri znanja so prejeii: Anton Jus, za L1spesno opravljen leoaj za poveljnika PGD, mag. Janez Mere, za uspesno opravljeno izobraievanje za gas ils kega predavalelja in Robert Krajne , nekdanji poveljnik PGD Videm , za delovanj e v o rgani h zveze in poveljstvu.

TM

·aJ____________

1_Z _K_R_AJ_A_V_KR_AJ ----.J1

118 L--_ _

V PGD imajo novo orodno vozilo Prihodnje leto bo Prostovoljno gasilsko drustvo Sela staro Zf 50 let. Takrat bodo gasilci p,"ipravili verjo svecanost, Ictos julija pa budD v uporabo predali novo sodobno orodno vozilo, ki je ie pred meseci zamenjalo staro. Pri nakupu orodnega vozila so Selanom - polcg obcine, GZ Videm, staba CZ najver pomagaJi pray krajani s prostovoljnimi prispevki in gasilci so jim Z3 to sc posebej hvalezni. PGD Seia je vkJjucenih 85 clanov, ad tega 37 opcrativcev, svoj poiarni rajan ima d."ust\'o v vasc h, ki sodijo v KS Sela in KS Dolena. Teren jc ponekod hribovit, tezko dostopen in ponekod se ubadajo se s pomanjka njem vode. Sarno v lanskem letu so na svojern raja"u zabelezili tri verje pozare. Poyeljnik PGD Sela Anton Mohorko jc povcdal, da so vse pozare uspesno pogasili, pri gasenju pa so poskusali reSiti tisto, kar sc jc v trcnutku dalo re.s iti. Skozi celo leto so hili dclavni, tako nJ opcrativncm kot tudi prcvcnti v ncm po uro6ju, prcdvscm pa so v prvih letosnjih mesecih, ko je hila v nasi drzav i splosna prepoved kurj enja v na ravi, izvaja li pozarno straz.o. Se\'eda so rno ra li kljub steyilnirn prepovedirn krajane nenehno opozarjati, zabe lez ili so tudi nekaj krsitc,", k sreci pa nikjer n i zagorelo. V mesecu pozarne Yarnosti so uspcsno pripray ili sc gas ilsko vajo na OS Se la, kar namcravajo lctos ponoviti , predvscll1 pa so y drustvu skrbeli za izobrazl:!vanjc svojih clanov. Franc Emcrsic, s icer predsedn ik PGD Sela, praYi, da se lahko pohyalijo 5 stro ko ynim gasilskim kadrom. saj imajo v drustnl dya castni ka III. stopnje, dya castnika II. slopnje, castnika, 14 nizj ih castnikov in v marcu imajo na tecaju za nizjega gas il skegJ castni ka 9 clanov. Ze nekaj let v drustyu skrbijo za podmladek, za strokoyno usposohljenost c lan oy, kaj ti k: tako lahk o racunajo na uspcsnost pri svojcm delu in na dosezke . Se letos naj bi na izobrazevanje y Ig poslali povcljnika drustva in en ega ad clano v na tecaj za upravljanjc z izolirnimi dihalnimi aparati , za vse to pa bodo znova potrebovali sredstva. Tajnik PGD Se la Slavko Steiner je mnenja, da je tudi pri gasilcih denarja zmeraj premalo, ko ga zmanjka za nakup oprcme in tehnik e, ga zmanjka ludi za vzdrzcvanjc gasilskega doma in za izobrazevanje . Gasilski dom na Selih stoji ZC od leta 194R, vcckrat je bil dozidan in obnovljen, danes j c v njcm tudi scdez nove KS Sela, in vendar v domu se ni centralncga ogrevanja in manjka st::: mars ikaj drugcga. Gasilcem je pri vseh tezavah sc Y najvccjo pomoc GZ Vidcm , s katero dobro soddujcjo, pokg nov ega orod nega vozila, pa v drustvu nujno potrcbuj ejo sc boljso opremo, kajti sedanja je ze precej zastare la. radi pa bi nabav ili v iso kollacno crpalko, ki bi.io vgrad il i Y avtoc isterno . Kljub vsem tezavam in pomanjkanju denarja, pa so selski gasilci zadovoljni z rezultati svojih pClih desctin (mlaj sih in starcjsih c lano v, pion irk, mladinccv in veteranov) na doma la vseh gasilskih tekmovanjih v SV Slovcniji. Najuspesnejsi so bili m lajs i cian i, ki jim v drustvu posvccajo tudi najvec pozorn osti ie zaradi vecje konkurence med ckipam i tc kategorije. Desetine se v mesecu marcu ze priprav ljajo na prict:::tek letosnje sezonc gas ils kih tekmovanj , zelijo s i seveda dobrih rezuitatov, sodeloval i pa bod a se na obcinskem gasilskcm tekmovanju in v organih GZ Vid em, potem pa se bodo sredi leta lotili priprave vecje svecanost i v kraju. Sredi jU lija bode krstili novo orodno voz ilo, ki .ie za drustvo in za celoten pozarni rajon velika pridobitcv.

TM

KABELSKA TELEVIZIJA TUOI V SELIH Poleg izgradnje telekomunikacijskega sistema v naseljih, ki spadajo v KS Sela, so delavci Radinga iz Gornje Radgone v lanskem letu v zemljo polozili se kable za razdelilni sistem kabe lske televizije. Vascani so ze podpisali pogodbe z izvajalcem, s katerimi soglasajo s prikljucitvijo na kabelski sistem, za prikljucek na sistem bodo odsteli blizu 100 tisoc tolarjev in se do sredine tega leta naj bi delavci Radinga poskrbe li , da se bo KTV Sela prikljucil naobstojeci KTV Videm.

PRIPRAVE NA 70-LETNICO PGO LESKOVEC

SVECA d.o.o. 2284 VIDEM PRJ PTUJU POBREZJE 68 TEL & FAX: 062 764-051

Ob velikonocnih praznikih zelijo obilo dobrega in veselja v druzinskem krogu.

Na zadnjo nedeljo v juniju naj bi v Leskovcu praznovali 70-l etnico Prostovoljnega gasilskega drustva in priprave na ta velik krajevni praznik so ze v polnem teku. Svecanosti ob gasilskem prazn iku naj bi trajal e tri dni in sicer bi v petek pripravili gasilsko tekmovanje za pokal PGD Leskovec, v soboto naj bi bila v Leskovcu obcinska vaja vseh drustev GZ Videm in povabiti nameravajo tudi gasilce iz sosednj ih hrvaskih drustev, s katerimi so pobrateni. V nedeljo bi bila osrednja sveeanost z gasil sko parado, razvili bi obnovljen drustveni prapor in namenu nameravajo predati se novo gasilsko terensko vozilo.

Sicer pa se bodo leskovski gasilci na Florjanovo nedeljo s kipcem sv. FIOIjana odpravili tudi k sveti masi v famo cerkev in tako znova obudili nekdaj staro gasilsko navada na vasi .

TM

IZ KRAJA V KRAJ

19

Spoznajte narodno zabavni ansambe/ iz Pod/ehnika STIRJE MLADI CRICKIIZ HALOSKIH GRICEV Ime so dobili po vsem pozna nih zivalcah crickih, ki venomer prcpevajo, Ie da so v drugem pomenll besede to mladi muzikantje iz haloskih gricev in navduseni glasbeniki. Z igranjem so zarcli pred stirimi leti kot trio, sedaj so v sk upini C ricki ze stirje in znajo zaigrati 107 pretezno narodnozabavnih skladb. Za sabo imajo kar nekaj nastopov v dornacem kraju, na s\'ccanostih in tudi oa Henckovi domaciji v Novem mestll, najveckrat doslej pa so igl'aJi Avse nikovo skladbo Na golici.

Haloski Cricki

Pojoci Crieki iz Podlehnika so : harm onik ar Rajko Jus, na klarinetuje Martin Vaupotic, troben tar je Andrej Bclsak in v zadnjem casu jih na bobnih spremlj a ~e Dani Rozinger. Fantje se dobro poznajo !TIed se boj , saj tudi slanujejo zela blizu, zato z vajami nimajo vecj ih tezav. Po lel ih so se mladi , kajt i najmlaj si Dani steje sele 13 let, ostali trije pa so stari med 16 in 18 let, in se vs i hod ijo v so lo. Tako kot vsa k pravi ansambe l imajo tudi Cricki svoj ega vodjo Rajka Jusa, ki ponavadi poskrbi za nastope, ampak brez pomoci starsev tlldi Crickov ne bi tako dobra poznali naoko li . Nastopov imajo v zadnjem casu ve liko, se najbolj pa so si zapomn il i prv i nastop na roj slnem dnevu v dom acem krogu, se spominja Mar·tin , ko jimje 510 igranje zelo dobra od rok in od lakral instrumenlov iz rak skoraj ne spustij o vec. Vajejim vzarnej o precej casa in narodni glasbi so sele pred nekaj mesec i dodali tudi zabavno, saj jo ljlldje na zabavah radi pos lusajo, prav pa jim bi prisla tudi kaksna lastna skladbi ca. Nobeden od c lanov ansall1bla Sf se ni preizkusil kot pisec besedil, zato pa bode tnorali poi skat i koga drugega in potem bo vse skupaj ~e blize prvi kascti Crickov. Atn pak do takrat je se da lee, pravijo fantje, ki so v narodnozabavni glasbi nasli velika ljubezen in za razliko od drugih mladih vrstnikov, jih ta se navd llsuj e in jim daje nove energije. Za sabo imajo igranja na slev iinih drllzinskih zabavah, zlatih in sreb rnih porokah, abrahamih. igrali so ze tudi na gostij i, na eni od obcinskih prireditev, na sncmanju Orfejckove oddaje na grajs kem dvori scll v Dornavi in se kje. C ri ck i pravijo, da bode vesel i tudi vsakega novega povabila za igranje, vmes se bode nauti li se kaksne nove melodije. T. Mo horko

Planinci se bodo letos veckrat podali pO haloskih poteh V februa rju so se na prvem obcnem zboru sestali ciani lani ustanovljenega Planinskega drustva Haloze v obc ini Videm, ki je uspesno orga ni ziralo ze tri pohode po strmih halosk ih gricih . Planinci so se v obcini sestal i na pobudo turisiicnega drustva, uspesni so ze bili pri navezovanju stikov s PD Ptuj in PZ Siovenije, kjer se cakajo na pol nopravno clanstvo, dobre ze sodelujejo s PD Majsperk, dru stvo pa v tem casu steje blizu 80 c lanov. Kot j e dejal predsednik PD Haloze IVUII Boiii'ko, bode v v idemsk i obcini planinstvo razv ija li Ie na obmocju Haloz, kje r je neokrnjena nara va in kjer se obiskovalcu ponuja mnogo naravn ih danosti. V letos nji plan dela so s i v PD zadal i kar stiri pohode po Halozah, ki naj bi z leti postali tradiciona lni: prvegu ie v muju llU JUllski Vrh, I' dlleh prvegu pruZlliku

obi'ille (v j/II/iju) pohod od Vidmu do Grudisc, 18. juliju do cerkvice sv. AvgustillU ill sv. Magda/elle, jeselli od Nove cerkve do Velike Varflice, ill l'e bo plullillcem vreme Iluklolljello, Sf hodo no"embra odpravili se IIU Marlillov pOllOd. Se letos bode obnovi li nekaj mirnih planinskih poti , opravi li bode registracijo haloske poti , pripravili predavanje 0 ekologiji, nameravajo ustanoviti planinske krozke po vseh OS, navezati stike s sosednj imi PD, vec casa posvetiti strekovnemu izobrazevanju, brez tega si namrec tezko predstavljajo uspesno drustv o planineev, z vesc ljem pa bodo sprej el i tudi 40 pohodnikov iz Sviee, ki naj bi v Haloze prisli se letos. V videm sk i obcini se zavedajo, da je planinstvo ena najbolj koristnih rekreativnih dejavnosti v prostem casu, da pa je tudi za to dejavnost potre bno ogromno znanja, primeren kader, ki bo lahko planinee vodil tudi po manj znan ih haloskih poteh in nenazadnje so jim strokov no pomoc ze ponudili v ptujskem in sosednj ih PD. V upravni odbor so na prvem obcnem zboru spreje li se dva nova clana: Petra Pre/ogo iz planinske se keije Zavrc in Joiico Fegus, uciteljieo na OS Podlehnik, kjer ze nekaj le t uspes no vodi planinski krozek, v dru stvu pa naj bi skrbela za delo z mladimi plani nei. TM

SPORT

Mladi sahisti Vidma -Ietos spet na driavnem prvenstvu Sah, ta starodavna zanim iva igra ima taka jasna pravila in sistem logike, da se ti zdi na prvi pogled vse predvidljivo. Toda, ce ga intenzivno igras in stud iras, ugotovis, daje zelo

cloveska stvar. Sarno ena majhna nepazljivQst, napacna poteza, pa je yes trud in strategija v trenutku zaman. S skrivnostjo sahovske igre se seznanjajo tudi L1cenci nase so le. V soli ze nekaj let uspesno deluje sahovski krozek, katerega radi obiskujejo ucenci razredne in predmetne stopnje. Predvsem uspesni sma zadnja tri leta, saj sma se vsakokrat uvrstili na drzavno prvenstvo. Moznost tekmovanja na drz.avnem prvenstvu si lIcenci priborijo na podroenem tekmovanju, kjer morajo s svojo igro dokazati, da so med 30 najboljsimi v Sioveniji. Letosje bilo podrocno tekmovanje v Hocah, kjer sta se z dobra igro Mojca Sosteric in Gregor Kovacec spet uvrstila na drzavno prvenstvo. Mojca je na drzavnem prvenstvu v Kranju tekmovala ze lani , Gregorpa pred dvema letoma. Letosje bilo prvenstvo v Mariboru od 23. do 25. januarja. Mojca je tekmovala v skupini dekl ic do II let, Gregor pa s fanti do 13 let. Dosegla

sta pricakovan rezultat, saj so

bile priprave za radi pomanjkanja denarja za interesne dejavnosti skromnejse in je ze uvrstitev na drzavno prvenstvo presegla pricakovanja. Letosnja tekmovanja SOlO zakljueili z ek ipnim tekmovanjem, ki je bilo pray tako v Hoeah sredi februarja. Ekipa sole Videm je bila v skupini starej sih deckov zelo dobra,sesta med devetnajstimi ekipami iz stajerske regije. Najuspesnejsi sahisti sole so (na,teti so po slarasti): Jgor Peter, Uros Auer, Gregor Sakelsek, Gregor Kovacec, Marko Sosteric, Jozi Simenko, Mojca Sosteric in Niko Vogrinec. Za nadaljnji uspesen razvoj mladih sahistov na nasem podrocju bo potrebno precej vee vlagati , ce zelimo slediti drugim iz Siovenije, kjer imajo zelo aktivne klube in priznane llcitelje saha. Verjetno bi bila dobro L1stanoviti sahovski klub in pridobiti strokovnjaka za vzgojo mladih in nadarjenih sahistov. Videm ima bogato in uspesno sahovsko tradicijo , zato ne smemo dovoliti , da bi sah na nasem

podrocju zamrl. Anton KOVACEC

Obcinski sahovski turnir V Zg. Leskovcu Sportno drustvo Leskovecje v soboto, 28. februarja organ iziralo sahovski turnir, na katerem so se pomerili posameznilki za naslov prvaka obcine Videm za leto 1998. Prizadevni organizatorji so ob pomoci obeine Videm in zasebnega podjelja LESKA Leskovec tekmovanje izvedli ze drugo leto zapored. Turnir je odlicno lIspel, zato organizatolji ze nacrtujejo podobne nove turnirje in seveda ponovno izvedbo tekmovanja za sahovskaga prvaka v naslednjem Ietll. Pravico nastopa na tumirju so im eli sarno krajani obe ine Videm. Tekmovanja, ki je potekalo brez zapletov in v prijetnem vzd usj ll lokala LESKA, se je udelezilo 13 tekmovalcev, kar je vec', kot na prvem takem turnilju, organ iziranem v letu 1997. Povecanje stevila tekmovalcev nedvomno kaze na to, da se zanimanje za turnir povecuje in da tUll1ir pridobiva na

veljavi, kar paje tudi razlog za organiziranje podobnih tekmovanj v prihodnje. Kljub vecjemu stevilu tekmovalcev, pa so organizatorji razocarani nad dejstvom , da se turnilja ze drugo leta zapored ni

lIdelez.il noben posameznik iz obmoeja Krajevnih skupnosti Videm in Dolena, eeprav je bilo tekmovanj e razglaseno s plakati, casopisnim in radijskim obvestilom ter osebnimi vabili sportnim drustvom.

Zmagovalec in sahovski prvak obcine Videm za leto 1998 je postal Marjan FEGUS iz Podlehnika z osvojenim i 9,5 tockami, 2. mesto z 9 tockami je zasedel domaein iz Leskovca Anton ZAVEC, 3. mesto pa pray tako domacin Branko BEDRAC z osvojenimi 8 tockami. Sledijo: 4. Mladen OVCAR 8 tock , 5. Joze ZAVEC 7,5 tock , 6. Biserka OVCAR 7 toek, 7. Slavko MLAKAR 5 tock, 8. Danilo JELEN 4 tocke, 9. Peter VIDOVIC 4 tocke, 10. Zvo nko VINDIS 2 tocke, II. Andrej ZEMLJIC 1,5 tocke in 12. Marjan KOZEL 0,5 tocke. Vsi sodelujoci so prejeli prakticne nagrade, trije prvouvrsceni pa tudi lepe pokale in priznanja. Vinko MLAKAR

VRTNARSTVO v

;'GZlP"IR Lancova vas 60 2284 Videm pri Ptuju Tel.: 062 / 764-054 Ponuja: RASTLINE ZA CVETLICNA KORITA, SADIKE ENOLETNICE ZA CVET. GREDE, PARKE IN GROBOVE, ZELENJAVNE SADIKE

~

e

SPORT

21 1

Uspehi Lokostrelskega kluba Videm Lokostrel stvo je sport pri katerem tekmovalec ali rekreativec strelja z lokom In puscico, zacetki lokostrelstva na Siovenskem pa segajo v leta 1976. Tudi v obcni Videm se lahko pohvalijo z lokostrelci, ki so leta 1996 ustanovili Lokostrelski klub Videm, leta pozneje pa so bili priznani tudi s strani Lokostrelske zveze Siovenije. Klub je ob ustanovi tvi stel 15 clanov, do danes pa se je klubu pridruiilo ie 50 c lanov; Ie 20 od teh pa je tudi aktivnih tekmovalcev. V kratkem casu so videmski lokostrelci uspeli urediti se svoje strelisce blizu vaskega doma v Pobreiju, kjer je tudi sedel. kluba, uspehi pa so se pokazali tudi na tekmovanjih. Zacetnik lokostrelskega sporta v obcni Videm je bil Brane Kolednik, ki je tudi vodja kluba in organizator treningov na streli scu v Pobreiju; discipline v naravi tren irajo v Dravinj skem Vrhu in v sportni dvorani OS Videm. V minulem obdobju so se cian i kluba udelezili kar 30 tekmovanj doma in v tujini. Na tekmovanjih so osvojili 43 uvrstitev med najboljse tri tekmova lce. Brane Kolednik je povedal , da so bili videmski lokostrelci na drZavnih prvenstvih II-krat med najboljsimi tremi, klub pa je med 47 klubi osvoji l II. mesto na tekmovanju za pokal Siovenije. Posamezno je bil Brane Kolednik drugi med ciani, Milan Seliga cetrti med kadeti, Matej trnila peti med mladinci, Jernej Hrga peti in Jani Kajzovar sedmi - oba tudi med decki. Vsi omenjeni tekmovalci so 'ie v sirsem reprezentancnem izboru. V letosnjem letu si je Lokostrelski klu b Videm zada l visoke cilje, saj bode v tekmovalnem ciklusu poskusali izboljsati lanskoletne rezultate in uvrstitev enega od tekmovalcev v drl.avno reprezentanco. Delo pa jih caka tudi v sam em klubu , kajti dokoncati se morajo strelisce v PobreZju in Dravinjskem Vrhu, zraven pa zgraditi

sk ladi sce za opremo. Najvecja naloga letosnjega leta pa je organizacija mednarodnega turnirja v discipl ini 70 metrov. Brane Kolednik je povedal , da steje tekma kot izbirna za mladinsko svetovno prvenstvo, na njej bode poleg mladincev se najbolj si slovenski lokostrelci in celotna slovenska olimpijska reprezentanca. Ta tekma naj bi pomenila tudi predstavitev lokostrel stva kot sporta v tem delu Siovenije, bo pa to lepa promocija videmskega kluba, lokostrelsk ega sporta nasploh in nenazadnje tudi obcine Videm sirsi javnost i. Sicer pa obcina s financnimi sredstvi podpira lokostrelski klub, sponzor kluba pa je podjetje Seka d.o.o.

Lokos/relei LK Vidm

Za vse, ki jih zanima lokostrelstvo in bi se i eleli preizkusiti v tem sportu , se lahko oglasijo vsak cetrtek ob 18. uri na streli scu v Pobrezju ali poklicejo Braneta Kolednika na tel. 764 - 552. TM

NOGOMET V ligah malega nogometa so v zimskih mesccih nastopili kar stirje klubi iz obcine Videm. V 2. slovensk i ligi maJega nogomcta KMN Majolka, v I. medobcinski ligi maleganogometa Ptuj SO Podlehnik, v 2. medobcinki ligi SD Pri stava in KMN Lancova vas. V marcu seje pricel o tudi ze li gasko tekmovanje v vcl ikcm nogometu in sice r v 1. medobcinski Nogomctni zve zi Ptuj nastopa N K Videm 5 pionirsko. mladinsko in clansko selekcijo. v 2. MNZ Ptuj pa tekrnujeta NK Lcskovec in NK Tri:ee.

V APR/LV SPORTNA lVEZA V/DEM Zelje sportnikov in Ij ubi teljev najrazlicnejsih spo rtnih panog v obe ini Videm so ze dalj casa znane. Vsi, ki imajo kakorkoli radi sport, s i prizadevajo, da bi se izboljsali pogoji sparta v eelotni obeini, da bi pridobili vee strokovnega kadra in stem naj bi se postopo ma izboljsala tud i kvaliteta sporta . Pray zato so se v obeini po nekaj mesecnih posvetovanjih in prizadevanjih naposl ed vendarle odloeili ustan ov iti Sportno zvezo Videm, ki bo zdruzila vsa sporrna drustva in klube v obeini, kjer je trenutno sportno aktivn ih vsaj 600 obeanov. Pobuda l..1 Llstanov itev sportne zveze je ze bil a dana na obcinski svet in v casu. ko je ta sestavek zc v tisku, je sportna zveza tudi urad no zc ustanovljena. Ustanovitvena skupsc ina zveze je bila napovedana za 2. april. Predsednik obcinskega sveta in Ijubitelj sparta Friderik Bracic je prepri can. da bode lahko sportna drustva in klubi na obmocj u obCinc uspesnejsi v okviru zveze, seveda pa bo mora la za rea li zacijo 7..astavljenih ciljev s so financiranjern pomagati tudi obcina preko proracunskih sredstev.

TM

PR/PRAVE NA NOGOMETNO SElQNO Ciani sportnega drustva Leskovec se v tern casu aktivno pripravljajo na prihajaj oco nogometno sezono. OdloeiJ i so se razsir ;ti nogornetno igrisce. pri cemer so imeli vel iko dela s prestavitvijo golov. V marcu so odigrali prijateljsko tekmo v Kranju s tamkajsnjim nogometnim kluborn Zarica. Tekmo so izgubili. a pravijo da je bil pravi trening in priprava na sezono. Prijatelje iz Kranja so povabili v Haloze in ponovno druzenje nacrtujejo nekje v poletnih mesecih. Konec rnarca so odigrali se eno prijateljsko tekmo z NK Bukovci, na kate ri so z veliko prednostjo zmagali. Samo sportno drustvo ima ve l ike naerte. Naj prcj bi zclcl i nabaviti kosilnico. Nuj no potrcbujejo tudi drus tvcne prostore in slac ilnico. zal paje 'lise povezano s financarni . Zelirnojim, da bi resili vsaj deleek problemov in da bi uspesno prestali nogornetno sezono, kot s i verjctno ze lijo sami in tudi vs i njihovi nav ijaci.

NZ

~2_2___I~_____________________________ZA__R_A_ZV __E_D_R_IL_O_ ~A(7VA[)~A §LII\()V~A I\vliA~1\A - - - - - -- - - -- - -- - -

-

-

- - - - - - - - - - - - -

-

-

-- - - - -- -

- -

~

I

USMER

FlLM.I GR f~KORPIONI

lANTo.N

).I"e

J>.NJ E lJIOJES _AM.LOM

I I I

PRiTOK

lOARE

"

FR.lIICoJI

KAATiU ~

OVOJ IHO

I

Spostovani bralci in Ijubitelji kriiank! Pred vanll je letosl1ja prva stevilka obCinskega glasila NAS GLAS, preCej pomladno obarvana 111 bG11Jita od slrani do strani. Ta slran Je ludi {okra I rezelvirana za nagradno kriianko III prav vam bo prisla kot razvedrilo. Tokrat se v kriiallki ........ znova skriva geslo, ki da re,~ilev kOl1cno ludi vendar vas kriianke, proshno, da nam posljete reseno kriianko v celoli Ie te. ali /otokopijo Zraven morale seveda pripisali se vas tocen naslov, kajli Ie lako vam bomo lahko poslali l1agrado, ki jo bosle prejeli z malo srete pri irebu. Vse pravilne rdiIVe kriial1ke l1am posljele do konca aprila na naslov: Urednislvo glasila NAS GLAS Videm pri Ptuju 42 2284 Videm pri Ptuju s pripisom "kriianka l1

Prisepetovalec: AHASVER, AMIKT, EDIRNE, GAP, ION IJ, NODIER. OBODRITI, RIEL

: Resevalec: I Naslov : ________________________________________

1

Resitev novoletne nagradne krizanke: Vod. : STRUPNICA, THOMAS MANN, ROTAR, BRDA, ART, JEU, RR , USPESEN SKOK, VRTENINA, OMO, TRJANON, VIC, LEM, JANKO KOS , AKA, ODA, ANDOV, SOR, JERAN, 5 1, LORTZING, TI, ANGOLA, NOV I PAZAR, ARGENTAN, NA PERA, BIT, SCEP, LAMUT, AJON, NGAMI, BO, SAVA, AFIRM ACIJA, NIK, BRACO, KAKI , EMA, UC LA, LO, EZAV, lA, ATIK, MATS, EDA, ARAM IS, DEDEK MRAZ, KARAKA , STARA MAMA

Med prispelimi rdilvami smo lokral izirebali el1ega reSevalca, ki bo nagrado -Slikovno kuharico "Za diabelike"-darilo Verilasa s Pluja dvignil 11(1 sedeiu obCille Videm. Nagrado prejme: Martin MOZINA Videm pri Ptuju 67 2284 Videm pri Ptuju Nagrajel1cu iskrene cestiIke, vsem drugim kriial1karjem pa veliko srde prl resevanJu pomladne kriianke v nasem glasilu.

~P_O_D_J_E_TN_I_S_TV_O~,__D_RO__BN_E__I_N_FO_R_M_A_C_I_JE___________ ~----2}~1 Pet let podjetja Marsel iz Pobrezja Eno najuspeSnejsih podjetij nase abeine je tudi podjetje Marsel d.o.o iz Pobrezja. Letos v podjetju praznujejo peto obletnico obstoja, zaposlu;ejo 22 delavcev; od tega 13 siviI; in 9 trgovcev, imajo lasten racunovodski servis in nove proizvodne prostore. Marsel velja za uspesno druzinsko podjetje, poleg novih prostorov, kjer je tudi trgovina s tekstilom Oejan, imajo ole nekaj let svojo trgovino Sabina tudi na Ptuju. Ime podjetja Marsel je pravzaprav izpeljanka iz imena in priimka direktorja podjetja Marjana Selinska, ki se je pred ustanovitvijo podjetja :te 13 let ukvarjal s krojastvom kot samostoj ni podjetnik. V letu 1986 se mu je v podjetnistvu pridruzila se zena Hedvika, ki tudi poprime za siviljska dela, ce je Ie potrebno, podjetje Marsel pa j e v petih letih obstoja postalo dokaj uspesno malo podjetje v videmski obcini. V proizvodnji podjetja sivajo zasci tno in modno konfekcijo, veliko delajo 5 kooperanti in imajo sreco, da so ti dobri placniki. Direktor Marsela Marjan Selinsek pravi, da v

podjetnistvu ni nikjer roznato, vendar se s trdim in kvalitetnim delom tel' dobro delovno silo da narediti mnogo.

Marsel Trgovina, proizvodnja, uvoz-izvoz

Marjan Selinsek Pobrezje 64a 2284 Videm pri Ptuju tel./fax: 062 764 430 PRODAJALNA

PRODAJALNA

SABINA

DEJAN

Lackova 2, Ptuj tel. 062 77 6 430

Pobrezje 64a tel. 062 764 430

PODJETJE MARSH ZEU VSEM OBCANOM PRIJETNE VEUKONOCNE PRAZNIKE IN SE PRJPOROCA!

Pogoj za uspeh firme pa jt: tudi pomoc vseh drllzinskih cbnov in pri Selinsko\'ih PC)Il10c:'1.: im:ljP,

V sivalmci podjetla Marse! d,o.o.

Pri Marselu dajejo pri zaposlovanju prednost dOll);)cilll siviljam, ceprav je dobre sivilje lezko najti kjerkoli, se pa \' podjetju v prihodnje obela sc kaksno delovno mesto vec_ saj bi radi v pogon spravili tudi ll1odno konfekcijo v zgornjih prostorih novega obrata. V razvoj podjdj a so v zath~jell1 casu vel iko vlagali, kar se jim je ludi obrestovalo. v MarseJu pa imajo se nekaj novih nacrtov in :le ija, predvselll pa sl zelijo uspesnega poslovanja. Omenimo se, da je podjetje Marsel iL Pobrezja sponzor lIspesnega zenskega odbo,ikarskega killba iz Ptuja. ki ie nastopa v I. drzavni ligi.

Politicnim strankam V obcini Vsc bliic smo jcscnskim loblnim \,olilvall1. k() bomo tudi \' obeini Vidclll volil! :lLlpana in obeinski svct. lato je SC bko rnll1l!mbllo. bku in kjc budD kandidati predslav!jani. V uQcini je registriranih 7 po!iticnih 5lrank: SOPS (prcdscdnik Marjan Sclinsck), SLS (prcdscdnik Edvard Zaransck). SOS (prcdscdnik Stanko Simonic), SKD (prcdscdnik Peter Fcgus) , LI}S (predscdnik BOI'is Novak). Zelclli (prcdsednik mag. Ivan Bozicko) ill OcSUS (predsednik Milorad Pavlovic) in vsc bndo na loknlnih \'o!il\'ah pra\' goto\,o imc1e s\'oje kandidatc. Na strandl videmskega glasib !\AS GLAS pn!i li cnilll stranbm dajemo Jlloznosl predsta\,itve knndid~l t o\' , slranke in njenega progr:11l1:1 po ogbseva!skelll ccnikll. ki ga lokr~l1 pri!agalllll. Pra vucasno si rezcn 'irajtc prostnr \' gbsilu (Iahko sc obrnctc n:l un.:dniski odhor ali na scdd.obeinc), Po\'cjte s \'oj~ 7.cljc in mi Vam homo pCHllilg:1 li. Nas:l naslednja stevilka glasila NAS GLAS bo il;Sia \' mcsLTuiuniju, Iretjil lelosnj:l pa najverjetneje \" septernbru ali oktobru. Vabljeni k sodelovanju!

CENA OGLSA: A411 -en a stran A4/2 M /4 M IS A4116 Naroeila sprejemamo v tajnistvLI

24 .000 12 .000 6.000 3 .000 1.500

SIT SIT SIT SIT SIT

JZDAjA TELj: obCina Videm. \ ·idem pri I'ruju -12. 228-1 \ "idem pri ['Wjll, [e/./f"x 062/76-1 J11J' CL.4 \ NJ I"· (}]JCIJI ORNJ UREDNJK: Tar)"na Mohorko • TEHVJC.VJ UREDNIK: iI·an \ ·ilicnjak • LEKTOR: France {,Ian[ell • OJ3!J!,:OI :·\N/E fiV TISK: Lories d.o.n .. r?uprova 8,220-1 Miklal'z n3 IJrallskcm jJolju "IF STROKUlNJ SOJ)FLA~CJ: AI1[{)11 k-OF:I{CC, Nara§a Zagoranski *' ,Va oSl7ov i mncnJ~/ urad:l \"lade 73 in/{){J1liranjc RS .
Ze/eni Vidma na prvi pom/adanski dan znova de/i/i drevesca Cetrtic zapored so v stranki Zelenih Vidma organiziraJi akcijo deljenja brezplacnih sadik avtohtonih drevesnih vrst, tudi letos pa so jo izpeljali na prvi pomladni dan in pred novo obCinsko zgradbo. Akcija je namenjena predvsem ozelenitvi okolice vseh naselij v obcini in letos je naletela na se posebej dober odmev med obcani. Razdeljenih je bilo znova blizu 1000 sadik smreke, bora, divje cesnje, breze in crnih jels, skupaj za so Zeleni Vidma v stirih letih razdelili 4 tisoc najrazlicnejsih drevesnih sadik. 100 cmihjels so letos podarili Terenskelllu odboru Trzee, ki je sad ike posadil ob obrezju reke Polskave in Zeleni so akeijo podprli tudi zato, ker se ujellla z 22. Illareelll, dnevolll voda. Posebej za obcino so letos ponovno pripravili sadiko vrbe zalujke, lanska seje nanu'ec posusila, vrbo pa sta ob Dravinji, Ie nekaj Illetrov vstran od obCinske zgradbe, v zelllijo posadila zupan Franc Kirbis in predsednik Ze1cnih Vidma mag. Ivan Bozicko. Spomnili so tudi na jesenske lokalne volitve ter na morebitni glas, ki ga bodo obcani dali ideologiji stranke in ne posamezniku. TM

Vrbo zalujko st? posadila v zemljo zupan Franc KIRBIS in mag. Ivan BOZICKO, predsednik Zelenih Vidma

V poduk in priporoCilo, kako naj krajani Trzca in obCina Videm vzgajajo sadike dvoletnih dreves, so Zeleni Vidma prilozili se pripoved 0

D VEH PO TOCKIH. .. Na ravnini pred slara vOllo vrbo sta se sreeala dva potoeka. "Kam sem za.\:el !"je rekel prvi, kije prisumel s hriba. "Navajen sem hladne sence in skritih dolin. Tu pa naj teeem po odrtem svetu in naj se izpostavljam son cu. Moja vodaje Cista studellenica. Kako naj se meSa stole sl1udeeo mlako?" "Oslal bi bil med hribi!" se je oglasillevi potok, ki seje viI po dolini. "Mraz prinasas. moja voda paje topla in polna iiv/jenja. " Potoeka sta morala naprej po skupni poti, silila pa sta vsaksebi. Siudenenica se je umaknila na desno, da bi oslala hladna in Cista, kalna ravninska voda pa seje uialjena driala levega brega. V strugije poeez leialo izkopano deb 10. Voda seje ob njem ustavljala, nato pa seje nekje na sredi v brzici poganjala eez leseni prag. Kalni in bistri valovi so se z/ivali, objemali in bratili med seboj. Slarel vrbaje gledala vse to in dejala: "Doklerni sile, lahko vleee vsak na svojo strano "

Tehnicni pregledi traktorjev V v

TRZCU pred "Majolko" dne, 16.4.98 od 7.-10. ure PETOWA AVTO PTUJ GbCina Videm prosi v5e lastnike traktorjev, da pristopijo k tehnicnim pregledom svojih traktOljev in s tem izvedejo registracijo in zavarovanje, kajti novi zakon ne bo vee dopuscaineregistriranih traktoljev v prometu. Omogocamo vam, da fo izvedete 16. aprila v Trieu ali vsakdan na sedeiu Petovia avta na Ptuju.

Ocistimo naso oko/ieo Ze po stari ljudski navadi se na spomlad pred veliko nocjo ocistijo dvorisca, okolica in kraj. Verjamemo, da imate v teh dneh veliko dela, vendar ne pozabite, da je pomembno tudi, kam boste odlozili in zapeljali raznovrstne odpadke. Storite to kultumo in ne odvrzite odpadkov tja kamor ne sodijo. Skupaj se pridruzimo vseslovenski akcij i: MOJ A DEZELA - LEPA , UREJENA IN CISTA, kajti potem bo takih in podobnih fotografij veliko manj.