Antena - Dnevnik - 24.3.09

18 ŠPORT ŠPALTNA EKSPRES – IDEJA, KI SE JE RODILA NA ŠKOTSKEM OB PREGANJANJU DOLGČASA Anže Čokl je zapisan športu. Enostavno in brezpogojno. Sprva je sicer deset let posvetil gimnastiki, toda njegova največja ljubezen so gore. In v gorah je v zadnjem času njegova zvesta spremljevalka tudi kamera – univerzitetni diplomirani inženir strojništva je namreč vse bolj domač tudi pri snemanju dokumentarnih in avanturističnih filmov. Osem let bo, odkar se je navdušil za snemanje, in v tem času je posnel več kot 142 krajših filmov z različnih koncev sveta, pomladi leta 2006 pa je v Cankarjevem domu premierno predstavil svoja prva večja projekta – prvi slovenski smučarski film Lovci na pršič ter gorniškoraziskovalni film Kraljestvo oblakov. Z Anžetom smo se pogovarjali o njegovem najnovejšem filmu z naslovom Špaltna ekspres in odpravi v gorovje Kokšal To.

Verjetno je bila motivacija za odhod v Kirgizistan še večja, ker ste vedeli, da je v gorovju Kokšal To veliko neodkritega in neosvojenega? Vsekakor! To je bila osnovna ideja in bistvo odprave. Za nas je bila to največja motivacija: odpraviti se tja, kjer doslej ni stal še nihče. Občutiti delček tistega, kar so včasih občutili raziskovalci na svojih potovanjih v neraziskane kotičke sveta. Kakšen je občutek, ko stopi človek tja, kamor ni še nihče pred njim? Nenavaden, poseben, lep in neponovljiv – ko pomisliš, da v tem današnjem, z vsemi bedarijami prenapolnjenem globaliziranem in vse bolj virtualnem svetu še obstajajo kotički sveta, kjer si odvisen sam od sebe ter prijateljev. Odrezan od sveta in sodobnih komunikacijskih poti ... Kjer je človek prvinsko človek in za preprosti, a vendar doživljajsko nabit vsakdan potrebuje zgolj najnujnejše. Hrano in pijačo in primitivno domovanje – šotor. Ste scenarist in režiser dokumentarca, v njem, seveda, tudi nastopate. Kdaj mate mirnejšo roko: med snemanjem ali kadar se znajdete v težki situaciji nekje med plezanjem? Hm, dobro vprašanje. A če dobro pomislim, imam vseeno bolj mirno roko v težkem detajlu smeri. Napaka pri plezanju smeri s pomanjkljivim varovanjem pomeni najhujše, tresočo roko pri kameri odpraviš z vnovičnim pritiskom na gumb in novim posnetkom ali v skrajnem primeru zgolj z nekaj efekti v postprodukciji. Kako pa ste financirali odpravo, ki je bila gotovo velik finančni in logistični zalogaj? Odpravo smo člani financirali iz lastnih prihrankov in s pomočjo sponzorjev. Okvirni proračun celotne odprave z obvezno opremo, logistiko, transportom in nasploh vsem za 24-dnevno avanturo je znašal okvirno 28.000 evrov. Najteže je bilo tistim, ki so šli na takšno avanturo prvič, saj je oprema precej draga, a nujna. Dodaten zalogaj pomenijo tudi obvezne reči za snemanje, saj poleg kamere potrebuješ

Naslov vašega športnega dokumentarnega filma je Špaltna ekspres. Lahko pojasnite, kaj pravzaprav je špaltna? Špaltna v žargonu pomeni ledeniško razpoko. Te skrivajo ledeniki v visokih gorstvih. Padec v takšno razpoko je lahko usoden, zato se alpinisti v ledeniškem svetu premikamo navezani. Na odpravi so bile prav ledeniške razpoke ena največjih nadlog in togot odprave. V enega takšnih ledenih brezen je padel tudi član odprave in si pri tem nerodno zlomil gleženj. Stotine kilometrov stran od civilizacije takšen zlom seveda pomeni hudo resno situacijo, saj pomoči ne moreš pričakovati od nikogar razen od tam navzočih prijateljev, reševanje pa je zapleteno in naporno. Kadar se človek odpravi na tovrstno alpinistično-smučarsko odpravo, mora biti v dobri psihofizični kondiciji. Kako in koliko časa ste se pripravljali na ta podvig? Psihofizično kondicijo vzdržuješ z rednim plezanjem in ker veliko plezamo v gorah, se za odpravo posebej pripravljam zgolj s tekom.

Čez leto pa telesno pripravljenost vzdržujem tudi s treningom z utežmi, smučanjem ... A se mi zdi, da je skoraj bolj kot trening pomembna tudi dobra aklimatizacija, torej to, kako se privadiš na veliko nadmorsko višino. Ta se pri vsakem posamezniku razlikuje – nekateri se privadijo hitreje, drugi pozneje. Izkušnje s prejšnjih odprav mi pomagajo pri tem, da se zdaj poznam in vem, kako se jaz osebno najlaže privadim na življenje v visokogorju. Na pot ste se odpravili skupaj s sedmimi prijatelji. Čigava zamisel je bila, da se odpravite tej avanturi naproti? Pred leti sem se ob preganjanju dolgčasa, ko je zunaj divjalo neurje, v šotoru na Škotskem s prijateljem pogovarjal o neraziskanih predelih gorovja Kokšal To. Minila so leta, v glavo se mi je prikradel spomin in zamisel je privrela na plan. V Freeapproved smo bili ves čas zelo aktivni. Nabrala se nas je skupinica enako mislečih članov, tudi dobrih prijateljev, in že se je začel razburljivi proces načrtovanja odprave vse do njene izvedbe in uspešnega zaključka.

še cel kup druge navlake, da kamera sploh deluje – sončne celice, dodatne baterije ... Od kod ideja za ime Freeaproved, kot se imenuje vaša produkcijska hiša oziroma ime društva? Ime se je porodilo med prijatelji in se je potem nekako prijelo. Zadnje čase se ubadam s tem, kako bi to 'blagovno znamko' smiselno poslovenil (smeh). Kakšna ideja? Za več informacij si lahko ogledate osebno stran Anžeta, kjer so na voljo tudi njegovi filmi, www.anzecokl.com in stran društva www. freeapproved.com.

Pele pesti trenerja Interja

Manchestrska policija preiskuje obtožbo enega od navijačev Manchester Uniteda, ki trdi, da ga je po tekmi lige prvakov udaril nihče drug kot veliki José Mourinho. Policisti prijavo obravnavajo nadvse resno, saj so že zaprosili za posnetke nadzornih kamer. Trener Interja in navijač Uniteda naj bi se spopadla pred stadionom Old Trafford po tekmi, na kateri so slavili rdeči vragi. Iz milanskega kluba so odgovorili, da trener Mourinho ni bil vpleten v nikakršen pretep, po njihovem mnenju gre le za zlobne govorice.

OSEBNA IZKAZNICA Datum in kraj rojstva: 28. junij 1982, Ljubljana Višina in teža: 185 cm, 75 kg Poklic: univerzitetni diplomirani inženir strojništva Največji dosedanji športni podvig: 20-urno epsko reševanje ponesrečenega prijatelja na zadnji odpravi na veliki nadmorski višini daleč stran od civilizacije Število posnetih filmov: 5 večjih dokumentarcev in do danes 142 krajših filmov Število presmučanih in preplezanih deviških smeri: pet deviških vrhov, ducat prvenstvenih smeri Najljubša jed in pijača: zrezek pljučne pečenke in pire krompir, hruškov gosti sok z ogromno ledu Najljubša glasbena zvrst/skupina: »Poslušam vse po malem, priložnosti primerno.« Najljubša film in knjiga: »Špaltna ekspres in večina zgodovinskih biografij velikih svetovnih voditeljev, vojskovodij, norcev, ki bi skorajda uničili svet, ter drugih odmevnih ljudi.« Prosti čas: športi v vertikali in produkcija filmov

Luka Rupnik, izbrancev Jordan Brand Classic Jordan Brand, del družbe Nike, je skupaj z letošnjim Jordan Brand Classic že tretje leto po vrsti prepotoval Evropo in od 7. do 8. marca organiziral košarkarski tabor v litovskem glavnem mestu Vilna, kjer so iskali najboljše košarkarske talente v regiji. Tabora se je udeležilo 40 najboljših igralcev iz vse Evrope, ki so dva dni trenirali in si poskušali priboriti mesto v mednarodni tekmi Jordan Brand Classic, ki se bo odvijala 18. aprila letos. Ekipi v New Yorku se bo pridružilo le deset najboljših deset igralcev, starih od 15 do 16 let, skupaj s šestimi drugimi igralci z vsega sveta, ki bodo izbrani pozneje. »Jordan Brand še vedno podpira razvoj košarke na globalni ravni, saj daje priložnost najboljšim mladim igralcem košarke, da pokažejo svoj talent,« je povedal Gentry Humphrey, generalni direktor Jordan Brand. »Naš tabor v Vilni je privabil neverjetne talente in s trdim delom so si nekateri prislužili enkratno priložnost – odpotovali bodo v Združene države ter igrali v najznamenitejši košarkarski dvorani na svetu, v Madison Square Gardnu.« Na taboru so košarkarji prvi dan trenirali z znanimi trenerji iz ZDA in Evrope. Drugi dan je zaznamovala naznanitev dveh All Star ekip, ki sta se pozneje pomerili na igrišču. Ob zaključku evropskega tabora je bilo izbranih deset najbolj koristnih igralcev, ki bodo svoje države zastopali v New York Cityju. Slovenijo bo tako zastopal 15-letni Luka Rupnik, ki je nase opozoril z odličnim znanjem košarke in talentom, ki ga ni bilo mogoče spregledati.

Nogomet moški šport? Pa, ja!

Slavni trener in italijanski selektor Marcello Lippi je pred kratkim izjavil, da v nogometu ni niti enega homoseksualca. Vendar se je izkazalo, da se je uštel, saj se je pred kratkim eden od italijanskih gejev pohvalil, da je podrl že veliko nogometašev iz serije A. Slednji je s to izjavo izzval britanskega kolega, tamkajšnjega gejevskega aktivista Petra Tatchella, ki pravi, da je v Premiershipu zagotovo najmanj 12 gejev. Njegove izjave je podkrepila fotografija, na kateri se 22-letni nogometaš Newcastla, Španec Xisco, vroče poljublja z moškim. Peter je povedal: »Poznam najmanj 12 gejev, ki igrajo v v premier ligi, vendar njihovih imen ne nameravam razkriti. Homoseksualci smo prisotni v vseh družbenih sferah, mnogi izmed njih so zvezde. Ne vem, zakaj bi nogomet pri tem bil izjema.«

Slovenski sabljaški up zablestel v Franciji Obetaven slovenski sabljač Jan Bidovec je na nedavni tekmi svetovnega pokala v francoskem Nimesu v juniorski konkurenci meča zasedel sijajno sedmo mesto, kar je eden največjih slovenskih sabljaških mednarodnih uspehov v tej starostni kategoriji. Njegov uspeh je dopolnil Jan Golobič, ki je tekmo končal na 21. mestu. Poleg Bidovca in Golobiča sta se tekme v Franciji udeležila še Peter Šaponja in Robin Dolar, prav vsi pa so varovanci trenerja Sergeja Smirnovskega.

Kljub krizi razkošna jahta

Čeprav je svet zajela finančna kriza, ta očitno ni prizadela svetovnega prvaka v formuli 1 Lewisa Hamiltona. Britanec nima finančnih skrbi, saj ima z McLarnom podpisano petletno pogodbo, ki mu bo prinesla 70 milijonov funtov. Hitri Lewis si je zato omislil novo igračko, ki jo je zasidral v mondenem Monte Carlu. Kar 28 metrov dolgo jahto, za katero je odštel pet milijonov funtov, je dal prebarvati v sivo in črno, torej v barvi svojega dirkalnika.