2. poglavje GENSKA INFORMACIJA IN KAKO DO NJE
2. poglavje Genska informacija 2.1. Uvod Sodobna biotehnologija se od klasične biotehnologije loči predvsem po uporabi metod rekombinantne DNA tehnologije, ki izkorišča znanja molekularne biologije in biokemije. Z odkritjem genov in njihovo manipulacijo oziroma kasnejšo vgraditev v gostiteljski organizem lahko vplivamo na primarni in sekundarni metabolizem nastalih transgenih organizmov. V farmacevtski biotehnologiji s pomočjo izledkov sodobne genetike in molekularne biologije že dobro desetletje pridobivamo rekombinantne zdravilne učinkovine, ki predstavljajo vedno večji delež sodobne materiae medicae.
2.2. Genska zasnova Genoma prokariontskega in evkariontskega organizma se kvalitativno in kvantitativno razlikujeta.
Prokariontski organizem ima jedrni ekvivalent, ki ga ne obdaja jedrna membrana, genski ekvivalent prosto plava po citosolu, le na nekaterih mestihje pripet na citoplazmatsko membrano. Poleg glavnega kromosoma pa imajo nekatere bakterije (pa tudi nekateri evkariontski organizmi-glive) ekstrakromosomske DNA, dvojnovijačne cirkularne molekule, imenovane plazmidi. Genska informacija, ki jo plazmid nosi, običajno ni pomembna za vsakdanji metabolizem, aktivira se samo v specialnem okolju (antibiotiki-rezistenca).
Velikosti genoma: Organizem
Bazni pari
Geni
Phi-X virus
5 386
10
Človeški mitohondrij
16 569
37
Epstein-Barr virus
172 282
80
Mycoplasma pneumoniae
816 394
680
Clamydia trachomatis
1 042 519
936
Borelia burgdorferi
1,44 x 106
1 738
Helicobacter pylori
1 667 970
1 589
Neisseria meningitidis
2 272 351
2 221
Mycobacterium tuberculosis
4 411 532
3 959
Escherichia coli
4 639 221
4 377
Organizem
Bazni pari
Geni
12 x 106
5 885
Caenorhabditis elegans
95,5 x 106
19 820
Drosophila melanogaster
1,8 x 108
13 601
Arabidopsis thaliana
1,17 x 108
25 498
Saccharomyces cerevisiae
Zgoraj naštetim genomom je bilo določeno celotno nukleotidno zaporedje. Pri spodnjih genomih, pa je podana le približna ocna nukleotidov in genov. (Človeški genom je bil določen v celoti, vendar pa je točno število genov, ki kodirajo encimov še vedno uganka). Človek
3,3 x 109
≅ 39 000 ?
Pšenica
16 x 109
≅ 30 000
Dvoživke
109 - 1011
?
Psilotum nudum
2,5 x 1011
?
2.3. Izražanje genov 2.3.1. Transkripcija a) podvojevanje DNA DNA molekule se morajo pred celično delitvijo tudi same deliti. Postopek poteka semikonservativno. DNA se podvoji s hitrostjo 1000 nukleotidov na sekundo, torej se seloten jedrni ekvivalent E. coli pomnoži v 40 min. Zaradi reparacijskih mehanizmov je napaka le 1: 109 nukleotidov!
šablonski verigi 5
'
3
'
replikacijske vilice DNA polimeraza
3 5'
'
Okazakijevi fragmenti DNA ligaza
3
'
5
'
vodilna veriga
3
5 '
'
počasnejša veriga
b) prepis DNA v RNA Centralna dogma DNA
RNA
protein
5’ ... A T G G C C T G G A C T T C A ... 3’
smiselna veriga DNA
3’ ... T A C C G G A C C T G A A G T ... 5’
protismiselna veriga DNA
Transkripcija protismiselne DNA 5’ ... AUG GCC UGG ACU UCA ...3’
mRNA
Translacija informacijske RNA -Met-Ala-Trp-Thr-Ser- protein
Prepisovanje poteka v več stopnjah:
1. Vezava transkripcijskih faktorjev na promotorsko regijo 2. Vezava Rna polimeraze na kompleks transkripcijskih faktorjev 3. prepis 4. procesiranje RNA e k s o n i n1 t r o
n
eA k s o n i n2 t r o
n
eB k s o Dn
N3
A
eB k s o pn
r 3i m
t r a n s k r i p c i j a e k s o n i n1 t r o
v e z a v a e k s o n i n1 t r o
n
n
eA k s o n i n2 t r o
" c a p "
n
f a k t o r j a
eA k s o n i n2 t r o
n
i z r e z o v a n j e
i n
o l i a d
eB k s o pn o 3 l i - A p - r r e e p - m
i n t r o n
o v
e k s o en k 1 s o en k 2 s o pn o 3 l i - A z - r ee pl a
t r a n s l a c i j a
p
a r n i
m
R
N
A
t r a n s k e n i l a c i R
N
A
Celoten lac operon:
strukturni geni
RNA polimeraza
operon Z gen
Y gen
A gen
laktoza ribosom
mRNA
lac represor
galaktozidaza
permeaza
transacetilaza
Organizacija evkariontskega gena
Regulacija pri evkariontih:
Zadnji rezultati kažejo na to, da je pri človeku okoli 39.000 genov. Nekateri so aktivni vse življenje. Imenujejo se hišni geni (housekeeping genes) in so odgovorni za rutinske metabolne funkcije celice (npr. respiracija).
Nekateri se aktivirajo v posameznih fazah diferenciacije.
Nekateri se izrazijo le pri spremembi okolja (stresni proteini, itd)
Regulacija evkarionstkih genov temelji na : - promoterjih - daljnih promoterjih (enhancer) - utiševalcih ter v odvisnosti od hitrosti transkripcije (števila genov), stabilnosti mRNA molekul, hitrosti translacije.
KAKO DO GENSKE INFORMACIJE ZA PRIPRAVO BIOLOŠKE ZDRAVILNE UČINKOVINE?