ETERIČNA OLJA 1 Aetherolea
Eterična olja - splošno
Eterična olja (EO) - hlapna olja, so produkti rastlin, običajno zelo kompleksne sestave, ki vključujejo hlapne sestavine rastline. Te spojine so že prisotne v rastlini, lahko pa nastanejo po predhodnem tretiranju rastlinskega materiala.
Andrej Umek - Farmakognozija
2
Eterična olja - razširjenost
EO so značilna za višje rastline (Spermatophyta - semenke), izjemoma pa naletimo nanje tudi v nižjih rastlinah (npr. v lišajih - hrastov lišaj, Evernia prunastri, ki ga uporabljajo v parfumeriji). Vsebujejo jih vrste okoli 50 družin, zlasti tiste iz redov Lamiales, Rutales, Asterales, Laurales in Magnoliales, pri golosemenkah pa so značilna za družini Pinaceae (borovke) in Cupressaceae (cipresovke). Andrej Umek - Farmakognozija
3
Eterična olja - pojavljanje EO nastajajo v vseh rastlinskih organih:
cvetu: jasmin, pomarančevec ... listu: meta, melisa, evkaliptovec ... skorji: cimetovec ... lesu: sandalovec ... korenini: peteršilj ... koreniki: kolmež, ingver ... plodu: kumina, janež, limonovec ... semenu: muškatovec ... Andrej Umek - Farmakognozija
4
Eterična olja - pojavljanje Ista rastlinska vrsta lahko vsebuje EO v več organih, pri tem pa je sestava olja iz različnih organov lahko drugačna (npr. et. olje pomarančevca; oplodje daje drugačno eterično olje kot cvet). Vsebnost EO v drogah je ponavadi nizka, manj kot 1%, redkeje nekaj %, izjemoma več kot 15% (cvet dišečega klinčevca).
Andrej Umek - Farmakognozija
5
Eterična olja - lokalizacija
EO se sintetizira ali nabira v različnih histoloških strukturah: na površini epiderme v žlezastih dlakah ali žlezah (nebinovke, ustnatice) v notranjosti v posameznih celicah (kolmež), v celicah hipoderme (baldrijan) ali v lizigenih, šizogenih oz. šizolizigenih votlinicah (mirtovke, rutičevke) ali kanalčkih (kobulnice). Andrej Umek - Farmakognozija
6
Eterična olja – pomen za rastline
V večini primerov je biološka vloga eteričnih olj še skrivnost. Zdi pa se, da imajo ekološki pomen, saj nekatere raziskave kažejo, da nekateri terpenoidi v interakcijah med rastlinami zavirajo kalitev. V interakcijah z živalmi imajo zaščitno vlogo pred zajedalci (višje živali, insekti, glive), predvsem pa privlačijo opraševalce. Nekateri menijo, da omogočajo prenos selektivnih bioloških sporočil (glede na selektivnost komponent v eteričnih oljih različnih rastlin) – rastlinski “feromoni”. Andrej Umek - Farmakognozija
7
Eterična olja – fizikalne lastnosti
EO so pri sobni temperaturi tekoča, le izjemoma iz njih izpadejo kristali spojin z višjim tališčem (mentol, kafra) so hlapna in močnega vonja imajo običajno nižjo gostoto kot voda (izjema so sasafrasovo, klinčevčevo in cimetovčevo eterično olje) imajo visok indeks refrakcije in večina je optično aktivnih topijo se v etanolu in lipofilnih topilih, destilirajo z vodno paro v vodi so slabo topni, pa vendar dovolj, da dajejo blago aromo aromatičnim vodam Andrej Umek - Farmakognozija
8
Eterična olja – kemijska sestava
EO so kemijsko zelo kompleksne zmesi zelo različnih spojin, ki biogenetsko spadajo v dve skupini: terpenoide in fenilpropide (fenilpropane).
Andrej Umek - Farmakognozija
9
Eterična olja – terpenoidi
EO vsebujejo le tiste terpene, ki nimajo prevelike molekulske mase in so zato dovolj hlapni. To so monoterpeni in seskviterpeni. Med temi poleg ogljikovodikov srečamo alkohole, fenole, aldehide, etre, estre, okside in perokside. Spojine so aciklične, monociklične ali biciklične (seskviterpeni lahko tudi triciklični). So nasičene, največkrat nenasičene, redkeje tudi aromatske. Optično aktivne spojine imajo običajno prisotno v eteričnem olju le eno enantiomero, izjemoma racemno zmes. Andrej Umek - Farmakognozija
10
Eterična olja – terpenoidi
Andrej Umek - Farmakognozija
11
Andrej Umek - Farmakognozija
12
Andrej Umek - Farmakognozija
13
Andrej Umek - Farmakognozija
14
Andrej Umek - Farmakognozija
15
Eterična olja – fenilpropidi
Fenilpropidi so manj pogosti kot terpenoidi. Poleg C6-C3 spojin srečamo tudi C6-C1 spojine (npr. vanilin). V nekaterih eteričnih oljih prevladujejo fenilpropidi (npr. v EO kobulnic, v klinčevcu, moškatovcu). CHO
CH3O
OCH3 CH3O
O OH
eugenol
OCH3
anetol
O
miristicin
Andrej Umek - Farmakognozija
OH
vanilin 16
Eterična olja – izjeme
K eteričnim oljem v širšem pomenu spadajo tudi izotiocianatna olja (npr. Sinapis nigrae aetheroleum) in olja iz cianogenih glikozidov (npr. Amygdalae amarae aetheroleum). S pravimi EO jim je skupna hlapnost in slaba topnost v vodi (dobimo jih z destilacijo z vodno paro), sicer pa so praktično enokomponentna.
Andrej Umek - Farmakognozija
17
Eterična olja – pridobivanje
Eterična olja pridobivamo na več načinov glede na izhodno surovino (drogo), glede na zahtevano čistost in namen uporabe:
ekstrakcija z maščobnim oljem ali mastjo ekstrakcija z organskim topilom iztiskanjem destilacija z vodno paro ekstrakcija s superkritičnimi plini Andrej Umek - Farmakognozija
18
Eterična olja – pridobivanje
Ekstrakcija z oljem ali mastjo Pri tem postopku svežo rastlino ali drogo stisnejo med dve plošči, ki sta premazani z mastjo (svinjsko ali govejim lojem) in pustimo stati do nekaj dni. Eterično olje se raztopi v maščobi. Dobijo t.i. pomado, ki jo uporabijo samostojno, še večkrat pa kot dišečo lipofilno fazo v kozmetičnih izdelkih. Eterično olje lahko izločijo iz maščobe z ekstrakcijo z etanolom. Ta postopek imenujejo "hladna enfleraža" (enfleurage), če pa eterično olje ekstrahirajo z maceriranjem v segreti maščobi (50-800 C) pa gre za "toplo enfleražo". Oba načina se uporabljata predvsem za rastline nežne strukture in z malo eteričnega olja, ki pa je v parfumeriji zelo cenjeno (jasmin, hiacinte, vrtnice ...).
Andrej Umek - Farmakognozija
19
Eterična olja – pridobivanje
Ekstrakcija z organskim topilom: Ekstrakcijo izvajajo s petroletrom pri ~ 50 º C po Soxhlet principu. Ker topilo ekstrahira tudi druge v njem topne spojine (npr. lipide), ima dobljeni produkt (po odestiliranju topila) običajno konzistenco masla (Essences concretes). Eterično olje lahko iz njega izločimo z absolutnim alkoholom (Essences absolues). Andrej Umek - Farmakognozija
20
Eterična olja – pridobivanje
Metoda iztiskanja: Ta postopek pride v poštev le pri materialu mehke kozistence. Največkrat ga uporabljajo za pridobivanje EO iz plodov Citrus vrst. Plodove stisnejo in iz dobljene emulzije na različne načine odločijo olje (centrifugiranje, dekantiranje, destilacija). Andrej Umek - Farmakognozija
21
Eterična olja – pridobivanje
destilacija z vodno paro: Metoda temelji na principu seštevanja parnih tlakov vode in eteričnega olja, zato destilacija poteka pri manj kot 100 ºC. Pri tem razlikujemo več načinov izvedbe, najpogosteje pa drogo namočijo v vodi, segrejejo do vrenja in lovijo destilat (ločena voda in eterično olje). Segrevanje lahko izvajajo z uvajanjem pregrete vodne pare. Drogo oz. svež rastlinski material lahko tudi direktno pri nadtlaku prepihavajo s pregreto vodno paro. Vedeti pa moramo, da zaradi segrevanja eteričnega olja prihaja v njem do kemijskih sprememb (oksidacije, izomerizacije, racemizacije, hidrolize estrov, premestitev ...) Andrej Umek - Farmakognozija
22
Eterična olja – pridobivanje
ekstrakcija s superkritičnimi plini: V ta namen se največ uporablja CO2 zaradi več prednosti: je naraven, lahko dostopen, inerten, nevnetljiv in selektiven. Njegova kritična točka je pri 73.8 barih in 31.1 C. S spreminjanjem tlaka in temperature v območju njegovega tekočega stanja se spreminjajo njegove lastnosti kot topila (npr. polarnost). Tako lahko dokaj selektivno izoliramo posamezne spojine, tudi eterično olje, pri nizkih temperaturah in tako preprečimo nastajanje artefaktov. Slaba stran te metode je zelo zahtevna in draga aparatura. Andrej Umek - Farmakognozija
23
Eterična olja – določanje kakovosti drog
Predpise o ugotavljanju kakovosti drog z EO podajajo različne monografije v farmakopejah. Vsekakor je zelo pomemben podatek o zahtevani minimalni vsebnosti eteričnega olja v drogi. Količino tega določimo v posebnih steklenih aparatih (glej vaje) s postopkom destilacije z vodno paro. Naslednja stopnja je ugotavljanje kakovosti dobljenega EO. Včasih so določali predvsem različne konstante (sučnost, index refrakcije), danes pa ima prednost plinska kromatofrafija, zlasti kapilarna, saj nam ob uporabi standardov omogoča detaljno analizo eteričnih olj. Andrej Umek - Farmakognozija
24
Eterična olja - farmakodinamika
Aktivnost eteričnega olja je marsikdaj drugačna kot je aktivnost droge, iz katere je pridobljeno. Spremljajoče druge spojine v drogi lahko prekrijejo učinek olja, tudi zaradi njegove nizke vsebnosti. Kljub temu, da danes lahko proučujemo aktivnost posameznih komponent eteričnih olj, pa je te aktivnosti težko ali celo nemogoče povezati z aktivnostjo določenega eteričnega olja kot kompleksne zmesi. Ne glede na to pa izstopa nekaj splošnih aktivnosti: antiseptično delovanje spazmolitično in sedativno delovanje in iritirajoči učinek na koži in sluznicah spazmolitično delovanje ekspektorativno delovanje Andrej Umek - Farmakognozija
25
Eterična olja - uporaba
V farmakopejah je med vsemi drogami delež drog z eteričnimi olji in izločenih eteričnih olj skoraj 50%, kar zgovorno kaže na njihov pomen v sodobni terapiji. Večino drog z EO uporabljajo za izdelavo infuzov in tinktur, redkeje ekstraktov, sama eterična olja uporabljajo kot zunanje antiseptike in rubefaciente, zlasti pa kot aromatike. Andrej Umek - Farmakognozija
26
Eterična olja - uporaba
Parfumerija je glavni porabnik eteričnih olj, veliko pa jih porabijo tudi v kozmetiki ter v zadnjem času v izdelkih za higieno (čistila) ter aromatiziranje prostorov. V mnogih primerih EO nadomeščajo z izoliranimi spojinami iz njih ali celo sintetiziranimi spojinami.
Andrej Umek - Farmakognozija
27
Eterična olja - uporaba
V prehrambeni industriji uporabljajo droge kot začimbe, vse več izdelkov pa odišavljajo z različnimi naravnimi ali sintetiziranimi spojinami (žvečilni gumiji, sladoledi, sadni čaji, alkoholne in brezalkoholne pijače ...).
Andrej Umek - Farmakognozija
28
Pregled najpomembnejših drog z eteričnim oljem podrazred/družina/vrsta slovensko ime droga/eter. olje CONIFEROPHYTINA
igličaste golosemenke
Pinidae
storžnjaki
fam. Pinaceae
borovke
Pinus mugo subsp. pumilio podvrsta ruševja
Pini pumilionis aeth.
Pinus sylvestris
rdeči bor
Pini aeth., Terebinthina communis
Pinus nigra
črni bor
Terebinthina communis
Pinus pinaster
obmorski bor
Terebinthini aeth. ab pinum pinastrum
Picea sp
vrste smreke
Piceae aeth.
fam. Cupressaceae
cipresovke
Juniperus communis
navadni brin Andrej Umek - Farmakognozija
Juniperi pseudo-fructus 29
MAGNOLIOPHYTINA
kritosemenke
Magnoliatae
dvokaličnice
fam. Myristicaceae
muškatovke
Myristica fragrans
pravi muškatovec
fam. Illiciaceae
zvezdastojaneževke
Illicium verum
zvezdasti janež
fam. Lauraceae
lovorovke
Cinnamomum camphora
kafrovec
Cinnamomum zeylanicum
cejlonski cimetovec Cinnamomi cortex in aeth.
Cinnamomum cassia
kasijevec
fam. Myrtaceae
Mirtovke
Eucalyptus globulus
vrsta evkalipta
Eucalypti folium, Eucalypti aeth.
Syzygium aromaticum (Eugenia caryophyllata)
dišeči klinčevec
Caryophylli flos, Caryophylli floris aeth. 30
Andrej Umek - Farmakognozija
Myristicae semen, Myristicae arillus Anisi stellati fructus Camphorae aeth. Cinnamomi cassiae cortex in aeth.
fam. Rutaceae
rutičevke
Citrus limonia
limonovec
Citri pericarpium Citri aeth.
Citrus aurantium var. amara grenki pomarančevec Aurantii amari epicarpium et mesocarpium, Aurantii amari flos, Aurantii amari floris aeth. fam. Apiaceae
kobulnice
Petroselinum crispum
pravi peteršilj
Petroselini radix, Petroselini folium,
Carum carvi
navadna kumina
Carvi fructus, Carvi aeth.
Foeniculum vulgare
navadni komarček
Foeniculi fructus, Foeniculi aeth.
Pimpinella anisum
vrtni janež
Anisi fructus, Anisi aeth.
Coriandrum sativum
koriander
Coriandri fructus, Coriandri aeth.
Andrej Umek - Farmakognozija
31
fam. Valerianaceae
špajkovke
Valeriana officinalis
zdravilna špajka
fam. Lamiaceae
ustnatice
Lavadula angustifolia
ozkolistna sivka
Lavandulae flos, Lavandulae aeth.
Melissa officinalis
navadna melisa
Melissae folium,
Mentha piperita
poprova meta
Menthae piperitae folium, Menthae piperitae aeth.
Thymus vulgaris
vrtni timjan
Thymi folium, Thymi aeth.
Thymus serpyllum
divji timjan
Serpylli herba
Rosmarinus officinalis
navadni rožmarin
Rosmarini folium Rosmarini aeth.
Salvia officinalis
žajbelj
Salviae oficinalis folium,
Salvia sclarea
muškatna kadulja
Salviae sclareae aeth.
Salvia triloba
trokrpa kadulja
Salviae trilobae folium
Origanum vulgare
Andrej Umek - Farmakognozija navadna dobra misel Origani herba
Valerianae radix
32
fam. Asteraceae
nebinovke
Matricaria recutita
prava kamilica
Matricariae flos
Chamaemelum nobile
rimska kamilica
Chamomillae romanae flos
Artemisia absinthium
pravi pelin
Absinthii herba
Achillea millefolium
navadni rman
Millefolii herba
Liliatae
enokaličnice
fam. Poaceae
trave
Cymbopogon winterianus
javanska citronela
fam. Orchidaceae
kukavičevke
Vanilla planifolium
dišeča vanilija
fam. Zingiberaceae
ingverjevke
Zingiber officinale
pravi ingver
Zingiberis rhizoma
Curcuma xanthorrhiza
javanska kurkuma
Curcumae xanthorrhizae rhizoma
fam. Araceae
kačnikovke
Acorus calamus
pravi Andrej kolmež Umek - Farmakognozija Calami rhizoma
Citronellae aetheroleum Vanillae fructus
33
Terebinthina communis – terpentin Pinus sp. – vrste bora Pinaceae - borovke
Pinus pinaster – obmorski bor Andrej Umek - Farmakognozija
34
Terebinthina communis – terpentin
Iz različnih vrst borovcev pridobivajo npr. z zarezovanjem v skorjo debel terpentin, balzam borovcev (balzam je raztopina eteričnega olja v smoli). Če stoji terpentin dalj časa na zraku se strdi v smolo - Pini resina. Terpentin podvržejo destilaciji z vodno paro in pri tem dobijo terpentinovo eterično olje Terebinthinae aetheroleum, zaostane pa smola - kolofonij. Andrej Umek - Farmakognozija
35
Terebinthina communis – terpentin
Terpentinovo eterično olje čistijo s Ca(OH)2, da mu odstranijo kisline, nato pa oddestilirajo frakcijo med 155- 162 ºC - ta frakcija predstavlja očiščeno terpentinovo eterično olje - Terebinthinae aetheroleum rectificatum. Očiščeno terpentinovo eterično olje sestavljajo pretežno monoterpenski ogljikovodiki: α - in β pineni, ki destilirajo v navedenem temperaturnem območju.
Andrej Umek - Farmakognozija
36
Terebinthina communis – terpentin Terebinthina communis terpentin destilacija z vodno paro
Terebinthinae aetheroleum
terpentinovo eterično olje 1. obdelava z Ca(OH) 2 2. frakcionirna destilacija
Pini resina
Colofonium kolofonij
Terebintinae aetheroleum rectificatum
očiščeno terpentinovo eter.olje Andrej Umek - Farmakognozija
37
Terebinthina communis – terpentin
Delovanje in uporaba: Očiščeno terpentinovo eterično olje je ekspektorant in rubefacient. Njegova uporaba v farmaciji je precej omejena (v pripravkih za inhalacijo, v pripravkih za izboljšanje prekrvitve pri mišičnih bolečinah, bolečinah v sklepih itd.). Skoraj polovico letne proizvodnje (~250.000 ton) porabi industrija parfumov in arom, ostalo pa industrija barv, lakov, detergentov, lepil in kemijska industrija kot izhodno surovino za sintezo mnogih produktov. Colofonium: Sestavljajo ga diterpenske kisline (npr. abietinska). Uporabljajo ga v različne industrijske namene. Andrej Umek - Farmakognozija
38
Terebinthina communis – terpentin
V našem nacionalnem dodatku (FS) sta oficinalni drogi: Terebinthini aetheroleum ab pinum pinastrum – očiščeno terpentinovo eterično olje iz obmorskega bora (Pinus pinaster) – (Ph. Eur.) Terebinthinae aetheroleum – očiščeno eterično olje terpentina – (BP)
Andrej Umek - Farmakognozija
39
Pini aetheroleum
– borovo eterično olje
Ime ni povsem upravičeno, saj gre za eterično olje iz iglic različnih vrst bora (Pinus), smreke (Picea), jelke (Abies) in macesna (Larix), ki ga pridobivajo z destilacijo z vodno paro. Uporabljamo ga zlasti v mazilih in obkladkih pri ravmatičnih in nevralgičnih obolenjih ter v kopelih za poživljanje krvnega obtoka. Srečamo ga tudi kot ekspektorant v pripravkih za inhalacijo, zlasti eterično olje pritlikavega ruševja - Pinus mugo subsp. pumilio, ki raste v gorah srednje Evrope, Balkana in Karpatov. Glavne sestavine eteričnega olja ruševja so: α - in β -felandren (60%), bornilacet (do 10%) ter α - in β -pinen (~10%). Andrej Umek - Farmakognozija
40
Pini aetheroleum
– borovo eterično olje
FS navaja kot oficinalni: Pini aetheroleum (DAB): Pridobiva se iz rdečega bora (Pinus sylvestris) Piceae aetheroleum (DAB): Pridobiva se iz vrst smreke (Picea mariana, Picea glauca)
Andrej Umek - Farmakognozija
41
Juniperi pseudo-fructus – plod navadnega brina Juniperus communis – navadni brin Cupressaceae - cipresovke
Andrej Umek - Farmakognozija
42
Juniperi pseudo-fructus (Ph. Eur) Juniperi aetheroleum (Ph. Eur.) Navadni brin je grm ali nizko drevo severne poloble, ki raste samoniklo na pustem, največkrat skalnatem terenu (Kras) od nižine do planinskih predelov. Liste ima igličaste (3 v vretencu), plodovi so modre jagode. Ker spada med golosemenke, ne gre za prave plodove; trije plodni listi zrastejo med seboj šele po oploditvi po robovih in omesenijo. Jagode dozorijo šele v drugem letu, zato so na rastlini prisotni tako zreli modri kot še nezreli zeleni plodovi.
Andrej Umek - Farmakognozija
43
Juniperi pseudo-fructus Juniperi aetheroleum Kemizem: Jagode vsebujejo 0.5 - 2% eteričnega olja, ki vsebuje α - in β -pinen, terpinen-4ol, kariofilen, sabinen, β mircen itd. OH Farmakopejska droga mora vsebovati najmanj 10 ml/kg terpinen-4-ol eteričnega olja. Andrej Umek - Farmakognozija
44
Juniperi pseudo-fructus Juniperi aetheroleum
Delovanje in uporaba: Največ brinovih jagod porabijo za destilacijo eteričnega olja in pridobivanje brinjevca. Droga ima diuretični učinek (zaradi terpinen-4-ola). Ker pineni močno dražijo ledvice (lahko pride do hematurije), zato je potrebna previdnost v doziranju in trajanju jemanja. Če uporabljamo eterično olje notranje kot diuretik, potem mora imeti odstranjene pinene. Eterično olje je zunanje rubefacient, plodove pa uporabljamo tudi kot začimbo. Andrej Umek - Farmakognozija
45
Myristicae semen – seme muškatovca Myristica fragrans – muškatovec Myristiceae – muškatovke
Andrej Umek - Farmakognozija
46
Myristicae semen Myristicae fragrantis aetheroleum (Ph. Eur.)
Rastlina je do dvajset metrov visoko drevo Molukov, ki ga danes kultivirajo tudi drugod v tropih. Cvetovi so enospolni. Plodovi so slivam podobne jagode rjavkaste barve, ki pod mesnatim oplodjem skrivajo seme, ki je zavito v rdeč arilus. Seme s trdo semensko lupino poleg endosperma vsebuje tudi perisperm. Andrej Umek - Farmakognozija
47
Myristicae semen Myristicae fragrantis aetheroleum
Kemizem: Seme muškatovca je najbolj poznano po eteričnem olju (5-15%), ki ga sestavlajo pretežno monoterpenski ogljikovodiki (sabinen, α - in β pinen, limonen, ...) ter nekaj fenilpropanovih derivatov v manjši količini (miristicin, eugenol, safrol ...). Arilus (Macis) vsebuje zlasti fenilpropanske spojine (npr. lignane), njegovo etrično olje - Macidis aetheroleum (8 - 13%), pa sestavljajo pretežno monoterpenski ogljikovodiki.
Andrej Umek - Farmakognozija
48
Myristicae semen Myristicae fragrantis aetheroleum
Delovanje in uporaba: Eterično olje zmanjšuje agregacijo trombocitov (eugenol) in deluje protimikrobno. Znana psihotropna aktivnost (evforija, halucinacije) muškatovega semena (oreška) je verjetno povezana z miristicinom, ki naj bi v telesu s transaminacijo prehajal v 3-metoksi-4,5metilendioksi-amfetamin (MMDA). Številni stranski učinki po zaužitju 5-15 g oreška (halucinogena doza) verjetno preprečujejo širšo zlorabo droge (simptomi, razen na očeh – blaga mioza), so podobni kot pri intoksikaciji z atropinom). Andrej Umek - Farmakognozija
49
Myristicae semen Myristicae fragrantis aetheroleum CH3 NH2
OCH3
O O
miristicin
OCH3
O O MMDA
NH2
CH3O
OCH3 OCH3
meskalin
Etanolni ekstrakt arilusa deluje protivnetno. Tako seme kot arilus danes uporabljajo v terapevtske namene (predvsem kot stomahik in antidiaroik) zlasti v V Aziji, pri nas pa le kot začimbo. Andrej Umek - Farmakognozija
50
Anisi stellati fructus – plod zvezdastega janeža Illicium verum – zvezdasti janež Illiciaceae – zvezdastojaneževke
Andrej Umek - Farmakognozija
51
Anisi stellati fructus (Ph. Eur.) stellati aetheroleum (Ph. Eur.)
Anisi
Rastlina je majhno vednozeleno drevo južne Kitajske, raste pa tudi drugod v tropih. Uporabljamo plodove; iz enega cveta nastane 8-12 plodov, mešičkov, ki so nanizani v obliki zvezde okoli cvetne osi (polikarpija - mnogoplodje). V vsakem mešičku, ki se odpira zgoraj, je eno seme.
Andrej Umek - Farmakognozija
52
Anisi stellati fructus Anisi stellati aetheroleum Kemizem: Droga vsebuje 5-9 % eteričnega olja, v katerem je do 90% anetola. Tako je po sestavi zelo podobno EO sladkega janeža (Pimpinella anisum). Farmakopejska droga mora vsebovati najmanj 70 ml/kg EO.
Andrej Umek - Farmakognozija
53
Anisi stellati fructus Anisi stellati aetheroleum
Delovanje in uporaba: Že od nekdaj uporabljajo drogo kot spazmolitik in karminativ. Novejše raziskave na izoliranemu ileumu morskega prašička so pokazale, da eterično olje proti pričakovanju zviša bazalni tonus in kontrakcije gladkih mišic črevesa. Ne glede na te ugotovitve drogo uporabljamo pri prebavnih motnjah, napenjanju ter za blažitev bolečin pri spastičnem kolitisu.
Andrej Umek - Farmakognozija
54
Anisi stellati fructus Anisi stellati aetheroleum
Samo eterično olje (Anisi stellati aetheroleum) uporabljamo kot aromatik v farmacevtski tehnologiji in prehrambeni industriji, veliko pa ga porabi industrija alkoholnih pijač. Eterično olje, ki je izpostavljeno zraku, svetlobi ali toploti, vsebuje dianetol, derivat stilbena, ki nastane z dimerizacijo anetola, zato ima OCH3 estrogeno delovanje. CH3O
CH3O
anetol Andrej Umek - Farmakognozija
dianetol 55
Cinnamomi camphorae aeth. – eterično olje kafrovca Cinnamomum camphora – kafrovec Lauraceae - lovorikovke
Andrej Umek - Farmakognozija
56
Cinnamomi camhorae aetheroleum
Kafrovec je mogočno drevo Kitajske in Japonske, gojijo pa ga tudi drugod v toplih krajih. Iz trsk posekanih dreves ali samo vej in listov destilirajo z vodno paro eterično olje, ki je v številnih celicah vseh rastlinskih organov.
Andrej Umek - Farmakognozija
57
Cinnamomi camhorae aetheroleum
Kemizem: Sestava eteričnega olja se spreminja s starostjo rastline in je odvisna tudi od dela rastline, iz katerega ga destilirajo. Največ kafre vsebuje etrično olje iz korenin (50%), nato iz debla, najmanj pa iz vej in listov. Poleg (+)-(1R) kafre je v eteričnem olju še veliko terpenskih (borneol) in fenilpropanskih (safrol) sestavin. Kafra izpada iz eteričnega olja (stearopten) (Tt = 170-179 ºC) in sublimira že na sobni temperaturi. Andrej Umek - Farmakognozija
58
Cinnamomi camhorae aetheroleum POSTOPEK PRIDOBIVANJA NARAVNE KAFRE OH
les (listi) destilacija z vodno paro
borneol
kafrovčevo eterično olje
oks.
zaostalo eter. olje
izkristalizirana kafra
O
kafra
frakcionirna destilacija
kafra surova kafra sublimacija očiščena kafra
borneol, safrol, pinen, terpineol, cineol, eugenol itd.
(Camphora resublimata) Andrej Umek - Farmakognozija
safrol 59
Cinnamomi camhorae aetheroleum Danes pridobivajo kafro predvsem s polsintezo. Kafra, ki jo dobijo iz bornilacetata (npr. iz eter. olja sibirske smreke) je levosučna, kafra iz pinenov terpentina (iz vrst borovcev) pa je racemat. Iz safrola se dokaj enostavno dobi MDA (iz miristicina MMDA) (“ecstasy”)
Andrej Umek - Farmakognozija
60
Sinteza metelen-dioksi-amfetamina (MDA) iz safrola. CH3 HN
CH2
safrol O
CH3
O
MDA O
O
KOH, EtOH
O
CH3
+ HCl
O
CH3
NH2 O
O
O
H2O2, HCOOH
O
Andrej Umek - Farmakognozija
61
Cinnamomi camhorae aetheroleum
Delovanje in uporaba: Danes se kafrovčevo eterično olje uporablja praktično le za izolacijo kafre in ostalih sestavin. Sama kafra je v obliki i.m. oljnih injekcij analeptik (kardiak, stimulira dihanje), vendar se v ta namen le redko uporablja. Pomembnejša je kot iritant (rubefacient) v izdelkih za vtiranje pri bolečinah v sklepih ali mišicah. Uporabljajo jo tudi v parfumeriji oz. kozmetiki, daleč največ pa je porabijo v industrijske namene (plastika, razstrelivo ...). Andrej Umek - Farmakognozija
62
Cinnamomi cassiae cortex – skorja kasijevca Cinnamomi cassiae aetheroleum – eterično olje kasijevca Cinnamomum cassia – kasijevec Lauraceae – lovorovke
Andrej Umek - Farmakognozija
63
Cinnamomi cassiae cortex Cinnamomi cassiae aetheroleum (Ph. Eur.)
Kasijevec (kitajski cimetovec) je drevo V Azije (Kitejske, Indonezije...).Skorja, ki še vsebuje nekaj plute, ni v obliki cevčic in je manj prijetnega vonja kot skorja cejlonskega cimetovca. Kemizem: Skorja vsebuje okoli 2% eteričnega olja, v katerem prevladujeta cimetni aldehid (do 90%) in o-metoksi cimetni aldehid (do 15%). Eugenola je zelo malo. Poleg EO vsebuje droga še več prostih in glikoziliranih diterpenov, lignane itd. Andrej Umek - Farmakognozija
64
Cinnamomi cortex Cinnamomi cassiae aetheroleum (Ph. Eur.) Delovanje in uporaba:
Drogo in eterično olje uporabljamo za večenje apetita, pri prebavnih motnjah kot npr. pri blagih krčih v prebavilih, napenjanju in vetrovih. Raziskave na živalih so pokazale, da droga deluje antiulkusno, sicer pa ima antimikrobno in fungistatično delovanje. Veliko droge porabi prehrambena industrija.
Andrej Umek - Farmakognozija
65
Cinnamomi cortex – skorja cimeteovca Cinnamomum zeylanicum – cimetovec Lauraceae – lovorovke
Andrej Umek - Farmakognozija
66
Cinnamomi cortex (Ph. Eur.) Cinnamomi zeylanici folii aeth. (Ph. Eur.) Cinnamomi zeylanici corticis aeth. (Ph. Eur.)
Cejlonski cimetovec je vedno zeleno drevo s kožnatimi enostavnimi listi in rumenimi cvetovi. Največ ga kultivirajo na Cejlonu (Šri Lanki). V nasadih ga gojijo kot nizek grm. Z obrezovanjem dobijo veliko število dolgih poganjkov (šib), s katerih odluščijo skorjo, ki jo na zunanji strani ogulijo, razrežejo, žlebižaste kose vtaknejo enega v drugega in posušijo. Pri sušenju iz katehinskih čreslovin nastajajo flobafeni, ki dajejo drogi značilno svetlo rjavo barvo. Iz skorje in listov destilirajo eterično olje. Andrej Umek - Farmakognozija
67
Cinnamomi cortex Cinnamomi zeylanici folii aeth. Cinnamomi zeylanici corticis aeth.
Kemizem: Skorja vsebuje 0.5-2% eteričnega olja, čreslovine, barvila itd. Olje sestavljajo pretežno fenilpropanske spojine: cimetni aldehid (do 75%), eugenol (do 10%), cinamilacetat in številne monoterpenske in seskviterpenske spojine. Farmakopejska droga mora vsebovati najmanj 12 ml/kg EO. Andrej Umek - Farmakognozija
68
Cinnamomi cortex Cinnamomi zeylanici folii aeth. Cinnamomi zeylanici corticis aeth.
Eterično olje iz listov se po količinski sestavi razlikuje od olja iz skorje. Vsebuje več evgenola in manj cimetnega aldehida Delovanje in uporaba: Drogo že tradicionalno uporabljajo kot aromatik in za blaženje različnih prebavnih težav (začimba). Eterično olje uporabljajo kot aromatik ter za izdelavo kozmetičnih izdelkov in parfumov. Andrej Umek - Farmakognozija
69
Cinnamomi cortex Cinnamomi zeylanici folii aeth. Cinnamomi zeylanici corticis aeth.
Dokazano je, da ima olje protibakterijsko in protiglivično aktivnost, poizkusi na živalih pa so pokazali, da zlasti cimetni aldehid deluje (i.v.) stimulativno na dihanje in miokard (kot olje kasijevca). Klinični testi so pokazali, da je smiselna peroralna aplikacija eteričnega olja skorje pri urinarnih infekcijah (bakteriostatska aktivnost). V Ph. Eur. je tudi monografija Cinamomi corticis tinctura (1:5) Andrej Umek - Farmakognozija
70
Eucalypti folium – list modrega evkalipta Eucalyptus globulus – modri ekalipt Myrtaceae – mirtovke
Andrej Umek - Farmakognozija
71
Eucalypti folium (Ph. Eur.) Eucalypti aetheroleum (Ph. Eur.)
Rod Eucalyptus zajema več kot 600 vrst, ki rastejo zlasti v Avstraliji. Ena od značilnosti tega roda je različna sestava eteričnega olja med vrstami, ki se še stopnjuje s pojavljanjem novih kemotipov. Tako ločimo več različnih eteričnih olj: s piperitonom, s felandrenom in cineolom, z geraniolom in geranilacetatom, s citronelalom in s cineolom. Eterična olja s piperitonom in felandrenom se uporabljajo v tehnične namene (zaradi neprijetnega vonja), tista z geraniolom in citronelalom v parfumeriji, tista, ki vsebujejo več kot 70% 1,8-cineola pa v terapevtske namene. Najpomembnejša vrsta s tako vsebnostjo cineola je E. Globulus – modri evkalipt.
Andrej Umek - Farmakognozija
72
Eucalypti folium Eucalypti aetheroleum
Eucalyptus globulus je mogočno drevo Avstralije, od koder se je razširilo po vsem svetu, tudi v Sredozemlje, saj prenese temperaturo tudi do -10 ºC. V Evropi ga kultivirajo v Španiji in na Portugalskem. Ker raste zelo hitro in ima intenzivno transpiracijo, ga sadijo za pridobivanje celulozne mase ter za izsuševanje močvirij. Njegova zelo opazna značilnost je dimorfija listov. Mladi poganjki imajo liste ovalne in nasprotne, stari pa suličaste in izmenično razvrščene.V listih so številne prosojne šizogene votlinice z eteričnim oljem. Andrej Umek - Farmakognozija
73
Eucalypti folium Eucalypti aetheroleum Kemizem: Droga vsebuje 0.5-3,5% EO z glavno spojino 1,8-cineolom (evkaliptolom) (70-80%). O
O O
O
1,8-cineol
piperiton Andrej Umek - Farmakognozija
α-felandren 74
Eucalypti folium Eucalypti aetheroleum
Farmakopejska droga mora vsebovati najmanj 15ml/kg EO (razrezana). Eterično olje je lahko pridobljeno tudi iz drugih vrst evkaliptov z destilacijo z vodno paro in čiščenjem, vsebovati pa mora najmanj 70% 1,8-cineola.
Delovanje in uporaba:
Liste uporabljamo v čajih z ekspektorativnim delovanjem. Največ droge porabijo za izolacijo eteričnega olja, ki je antiseptik, ekspektorant in blag iritant (v pripravkih kot rubefacient). Andrej Umek - Farmakognozija
75
Caryophylli flos – cvet dišečega klinčevca Syzygium aromaticum – dišeči klinčevec Myrtaceae – mirtovke
Andrej Umek - Farmakognozija
76
Caryophylli flos (Ph. Eur.) Caryophylli floris aetheroleum (Ph. Eur.)
Rastlina je do 18 m visoko drevo tropov, kjer ga pretežno kultivirajo. V kulturah ga obrezujejo, da zaradi lažjega obiranja cvetnih popkov ne preseže višine 4 m. Drogo predstavljajo posušeni cvetni popki z rožnatimi venčnimi listi, ki po sušenju postanejo rjavi. Zaradi oblike jih imenujemo tudi "nageljnove žbice" ali "klinčki".
Andrej Umek - Farmakognozija
77
Caryophylli flos floris aetheroleum
Kemizem: V številnih lizogenih votlinah vsebujejo od 14 21% eter. olja, v katerem je največ evgenola (do 88%), acetevgenola, α - in β kariofilena itd. Eterično olje ima večjo specifično gostoto kot voda.
Caryophylli
OR
Andrej Umek - Farmakognozija
OCH3
R=H; eugenol R=COCH3; aceteugenol
78
Caryophylli flos Caryophylli floris aetheroleum
Farmakopejska droga mora vsebovati najmanj 150 ml/kg eteričnega olja, to pa mora imeti vsebnost evgenola med 75-88 % Delovanje in uporaba: Droga je aromatična začimba, stomahik in eupeptik. Eterično olje je antiseptik in lokalni anestetik (v zobozdravstvu), iz njega pa izolirajo evgenol, iz katerega sintetizirajo vanilin. Andrej Umek - Farmakognozija
79
Rutaceae - rutičevke
K rutičevkam spada zelo pomemben rod Citrus, katerega plodove imenujemo agrumi (limona, pomaranča, mandarina, grenivka ...). Notranji, mesnati del oplodja (endokarp) uporabljamo v prehrani (veliko vitamina C). Zunanji rumeni ali oranžni del oplodja - flavedo (ekzokarp) vsebuje eterično olje, flavonoide ... Pod flavedom je bel mezokarp - albedo, ki vsebuje pektine, celulozo, grenke spojine itd. Rastline tega roda uspevajo v toplem podnebju (v državah Sredozemlja, V Aziji, Avstraliji, na jugu ZDA itd.). Vse citrus vrste so trnata vednozelena nizka drevesa ali grmi. Andrej Umek - Farmakognozija
80
Rutaceae - rutičevke
Andrej Umek - Farmakognozija
81
Citri pericarpium – lupina limone Citrus limonum (C. limonia) – limonovec Rutaceae – rutičevke
Andrej Umek - Farmakognozija
82
Citri pericarpium (Citri flavedo) Kemizem:
Drogo predstavlja flavedo zrelih limon s čim manj albeda. Vsebuje ~ 3% eteričnega olja. Eterično olje je sestavljeno iz 90% limonena, do 5% citrala, citronelala, α -terpineola itd. Grenčina limonin je prisotna v nezreli lupini in semenih.
C
O H
limonen
citral
Andrej Umek - Farmakognozija
83
Citri pericarpium (Citri flavedo) Uporaba: Uporablja se kot aromatik in korigens (začimba). Iz svežega zunanjega dela oplodja iztiskajo limonino eterično olje (Citri aetheroleum), ki je tudi aromatik in korigens, veliko pa ga porabijo v v kozmetični in prehrambeni industriji ter za izdelavo parfumov.
Andrej Umek - Farmakognozija
84
Aurantii amari flos – cvet grenkega pomarančevca Citrus aurantium var. amara – grenki pomarančevec Rutacea – rutičevke
Andrej Umek - Farmakognozija
85
Aurantii amari flos (Ph. Eur.) Aurantii amari floris aeth. (Ph. Eur.) Aurantii amari epicarpium et mesocarpium (Ph. Eur.)
Citrus aurantium var. amara je prvotna zvrst pomarančevca (tudi Citrus aurantium ssp. amara = C. aurantium ssp. aurantium) iz katere so vzgojili sladki pomarančevec Citrus sinensis (Citrus aurantium var. dulcis). Uporablja se cvetove, iz njih nadestilirano eterično olje in lupino plodov (albedo in flavedo).
Andrej Umek - Farmakognozija
86
Aurantii amari flos (Ph. Eur.)
Cvetovi grenkega pomarančevca (Aurantii amari flos = Naphae flos) vsebujejo eterično olje (0.20.5%), flavonoide in grenčine (flavonoida naringin in neohesperidin). Farmakopejska droga mora vsebovati najmanj 8% celokupnih flavonoidov, računanih kot naringin Drogo uporabljamo izključno v kot blag sedativ in pri nespečnosti. Iz cvetov pridobljeno eterično olje (Aurantii amari floris aetheroleum), ki je aromatik. Andrej Umek - Farmakognozija
87
Aurantii amari floris aetheroleum (Ph. Eur.)
Eterično olje cvetov je drugačne sestave kot eterično olje iz lupine V njem prevladujejo linalol, linalil acetat in limonen. S parno destilacijo pridobljeno eterično olje (Aurantii amari floris aetheroleum = Neroli aetheroleum = Naphae aetheroleum) je aromatik. Vsebovati mora od 18 - 42% linalola.
Andrej Umek - Farmakognozija
88
Aurantii amari epicarpium et mesocarpium (Ph. Eur.)
Droga predstavlja epikarp (flavedo) in mezokarp (albedo), pri tem pa je mezokarp deloma odstranjen. Droga mora vsebovati najmanj 20 ml/kg eteričnega olja. Uporablja se za izdelavo tinkture – Aurantii amari epicarpii et mesocarpii tinctura (Ph. Eur.). Droga je amarum aromatik (stomahik in aromatik) Andrej Umek - Farmakognozija
89
Aurantii dulcis aetheroleum – eterično olje pomarančevca Citrus aurantii var. dulcis – pomarančevec Rutaceae – rutičevke
Eterično olje sladkega pomarančevca je oficinalno po Ph. Eur. Pridobiva se z mehanično obdelavo pomaranč brez segrevanja. Vsebuje več kot 90% limonena. Uporablja se kot aromatik.
Andrej Umek - Farmakognozija
90
fam. Apiaceae – kobulnice
Družina obsega mnoge rodove s številnimi vrstami, vsem pa je skupna značilnost socvetje v obliki sestavljenega kobula. Prav po socvetju zlahka prepoznamo predstavnike te družine. Druga, manj opazna značilnost, je plod, ki je rožka (ahena), po velikosti bolj podobna semenu kot plodu, zanjo pa je značilno, da je nastala iz dvopredalaste podrasle plodnice, seme in oplodje pa sta zrasla skupaj. Plod pogosto razpade na dva polplodiča (dve aheni). Za kobulnice je značilno, da mnoge vsebujejo kumarine in eterično olje, nekatere med njimi pa tudi močno toksične alkaloide (Conium maculatum - pegasti mišjak) ali poliine (Cicuta virosa - velika trobelika). Andrej Umek - Farmakognozija
91
fam. Apiaceae – kobulnice
OH CH3
N H
koniin iz pegastega mišjaka
(CH2)2
CH
HOCH2
(CH2)2
(CH=CH )2 CH=CH C
C
C
C
cikutoksin iz velike trobelike
Andrej Umek - Farmakognozija
92
Petroselini radix – korenina peteršilja Petroselini fructus – plod peteršilja Petroselinum crispum – pravi peteršilj Apiaceae – kobulnice
Andrej Umek - Farmakognozija
93
Petroselini radix Petroselini fructus – plod peteršilja Peteršilj gojijo kot začimbno rastlino zaradi korenine in listov. Obstaja več sort, ki se razlikujejo predvsem v prevladovanju korenskega ali nadzemnega dela. Gre za dvoletne rastline. Prvo leto požene samo listna rozeta, naslednje leto pa iz korenine zraste steblo s kobuli.
Andrej Umek - Farmakognozija
94
Petroselini radix Petroselini fructus
Učinkovine: Droga radix vsebuje do 0.5% eteričnega olja z apiolom in miristicinom kot glavnima sestavinama. V vseh delih rastline so prisotni tudi flavonoidi in furanokumarini.
apiol
miristicin Andrej Umek - Farmakognozija
izoimperatorin
95
Petroselini radix Petroselini fructus
Delovanje in uporaba: Korenina je zaradi eteričnega olja blag diuretik. Miristicin deluje simpatomimetično (kot MAO inhibitor), apiol pa draži urinarni trakt. Obe spojini delujeta tudi hepatotoksično, miristicin povzroča srčne aritmije, apiol pa v večjih odmerkih vpliva na krvno sliko, povzroča nefrozo in motnje v delovanju jeter. Zaradi furanokumarinov so možne fotodermatoze, ki pa pri terapevtskih odmerkih niso pogoste. Andrej Umek - Farmakognozija
96
Petroselini radix Petroselini fructus
Plod peteršilja (Petroselini fructus) vsebuje 2-7% eteričnega olja, v katerem prav tako prevladujeta miristicin in apiol. Zaradi večje vsebnosti eter. olja je previdnost pri odmerjanju upravičena, dolgotrajne uporabe pa ne priporočajo. Samega eteričnega olja ne smemo uporabljati v terapevtske namene. Tako korenina kot plod sta kontraindicirana v času nosečnosti (miristicin prehaja placento) in pri vnetjih ledvic. Andrej Umek - Farmakognozija
97
Carvi fructus – plod navadne kumine Carvi aetheroleum – eterično olje navadne kumine Carum carvi – navadna kumina Apiaceae - kobulnice
Andrej Umek - Farmakognozija
98
Carvi fructus (Ph. Eur.) Carvi aetheroleum (FS - DAB)
Kumina je samonikla, do 1 m visoka zelnata trajnica Evrope, drogo pa pridobivajo predvsem iz gojene rastline. Plodove pobirajo še ne povsem zrele, ko je v njih največ eteričnega olja. Kemizem: Droga vsebuje 2-7 % EO, v katerem prevladujeta karvon in limonen. Farmakopejska droga mora vsebovati najmanj 30 ml/kg EO.
Andrej Umek - Farmakognozija
99
Carvi fructus Carvi aetheroleum O
Delovanje in uporaba:
• Eterično olje stimulira želodčno sekrecijo, zato je droga H H stomahik in veča apetit. Zaradi spazmolitičnega delovanja je (+) karvon (+) limonen karminativ (pri meteorizmu in flatulenci) ter holagog. Drogo uporabljamo pri prebavnih motnjah (dispepsiji, napenjanju), kot začimbo in za izolacijo eteričnega olja, ki ga uporabljajo v prehranski industriji, za izdelavo alkoholnih pijač, v kozmetiki in parfumeriji.
Andrej Umek - Farmakognozija
100
Foeniculi amari fructus – plod grenkega navadnega komarčka Foeniculum vulgare sp. vulgare var. vulgare – grenki navadni komarček Apiaceae - kobulnice
Andrej Umek - Farmakognozija
101
Foeniculi dulcis fructus – plod sladkega navadnega komarčka Foeniculum vulgare sp. vulgare var. dulce – sladki navadni komarček Apiaceae - kobulnice
Andrej Umek - Farmakognozija
102
Foeniculi amari fructus (Ph. Eur.) Foeniculi dulcis fructus (Ph. Eur.) Foeniculi amari fructus aeth. (Ph. Eur.)
Navadni komarček je do dva metra visoka dvoletna rastlina ali trajnica, ki raste samoniklo v področju Sredozemlja, goji pa se tudi drugod v zmernem klimatskem področju. Obstajata dve podvrsti navadnega komarčka (grenka in sladka), ki se razlikujeta zlasti v sestavi eteričnega olja plodov. Obe podvrsti vsebujeta od 2-6% eteričnega olja, farmakopejski zahtevi pa sta: - grenki – min. 40 ml/kg eter. olja z ne manj kot 60% anetola in ne manj kot 15% fenhona - sladki - min. 20 ml/kg eter. olja z ne manj kot 80% anetola
Andrej Umek - Farmakognozija
103
Foeniculi amari fructus Foeniculi dulcis fructus Foeniculi amari fructus aetheroleum Kemizem EO:
sestavine
grenka zvrst
sladka zvrst
t-anetol
60-75 %
80-90 %
fenhon
12-22 %
<1%
limonen
1.5-2.5 %
4.2-5.4 %
α-pinen
1.8-4.7 %
0.4-0.8 %
O
OCH3
trans-anetol
fenhon
Andrej Umek - Farmakognozija
104
Foeniculi amari fructus Foeniculi dulcis fructus Foeniculi amari fructus aetheroleum
Delovanje in uporaba:
Je sekretolitični, sekretomotorni in antiseptični ekspektorant, spazmolitik in karminativ. Drogo uporabljamo pri prebavnih motnjah, pri vnetju zgornji dihalnih poti, kot dodatek antrakinonskim drogam (blaži krče) in za izolacijo eteričnega olja, ki ga v iste namene uporabljamo v različnih zdravilnih pripravkih.
Andrej Umek - Farmakognozija
105
Foeniculi amari fructus Foeniculi dulcis fructus Foeniculi amari fructus aetheroleum
Čisto eterično olje ne smemo uporabljati pri otrocih, saj lahko povzroči spazem grla, dispnojo in ekscitacijo. Stara droga ali eterično olje, ki je bilo izpostavljeno toploti ali svetlobi, vsebujeta dianetol, ki ima estrogeno delovanje (glej Anisi stellati fructus). Eterično olje uporabljajo tudi v prehranski industriji, za izdelavo alkoholnih pijač, v kozmetiki in parfumeriji. Andrej Umek - Farmakognozija
106
Anisi fructus – plod vrtnega janeža Pimpinella anisum – vrtni janež
Apiaceae
- kobulnice
Andrej Umek - Farmakognozija
107
Anisi fructus (Ph. Eur.) Anisi aetheroleum (Ph. Eur.) Sladki janež je sredozemska enoletnica, ki jo podobno kot komarček, gojijo tudi drugod. Od tega se razlikuje po belih cvetovih in širših listnih režnjih. Kemizem: Vsebuje do 5 % eteričnega olja, v katerem je do 90% anetola. Farmakopejska droga mora vsebovati najmanj 20 ml/kg EO.
Andrej Umek - Farmakognozija
108
Anisi fructus Anisi aetheroleum Delovanje in uporaba:
Je sekratolitični in sekretomotorni ekspektorant, spazmolitik in karminativ. Uporabljamo ga pri vnetjih zgorjih dihalnih poti, pri črevesnih krčih ter za odvajanje vetrov. Veliko ga uporabljajo kot začimbo za slaščice (npr. janeževe upognjence) in izdelavo alkoholnih pijač. Zaradi anetola moramo drogo, predvsem pa eterično olje, shranjevati zaščiteno pred svetlobo.
Andrej Umek - Farmakognozija
109
Coriandri fructus – plod koriandra Coriandrum sativum – koriander Apiaceae – kobulnice
Andrej Umek - Farmakognozija
110
Coriandri fructus (Ph. Eur.) Coriandri aetheroleum (Ph. Eur.) Je sredozemska rastlina, ki jo gojijo največ v severni Afriki, Turčiji, Bolgariji in Romuniji. Je enoletnica z belimi ali svetlo rožnatimi cvetovi. Plodovi so okroglasti. Polplodiča ostaneta skupaj tudi potem, ko dozorita in se posušita. Kemizem: Vsebuje do 1% EO, farmakopejska droga pa ga mora vsebovati najmanj 3 ml/kg. EO sestavlja okoli 70% linaloola, 20% monoterpenskih ogljikovodikov (pinen, limonen, p-cimen ...), kafra, geraniol in geranil acetat.
OH
D-(+)-linalool Andrej Umek - Farmakognozija
111
Coriandri fructus Coriandri aetheroleum Delovanje in uporaba:
Droga in eterično olje delujeta spazmolitično in karminativno. Uporabljamo ju pri želodčnih težavah (dispepsiji, subacidnem gastritisu, pri pomanjkanju apetita), kot dodatek k pripravkom z antrakinonskimi drogami (blaži krče), kot začimbo (sestavina curry-ja), za izdelavo melisinih kapljic (Spiritus Melissae compositus) ter različnih alkoholnih pijač. Droga in eterično olje lahko povzročata alergije, furanokumarini v drogi pa so lahko vzrok fotosenzibilnosti.
Andrej Umek - Farmakognozija
112
Valerianae radix – korenina zdravilne špajke Valeriana officinalis – zdravilna špajka (baldrijan) Valerianaceae – špajkovke Baldrijan smo podrobneje obravnavali že pri iridoidih. Poleg valepotriatov, seskviterpenske valerenske kisline in njenih derivatov, lignanov ter verjetno še ne vseh poznanih učinkovin s sedativnim in spazmolitičnim učinkom, pripisujejo blago učinkovanje tudi eteričnemu olju, ki se nahaja v celicah pod epidermo korenin (v hipodermi). Droga vsebuje do 0.7% eteričnega olja, v katerem prevladuje bornil acetat, znaten pa je tudi delež seskviterpenov (β -kariofilen, valeranon, valerenal ...) Andrej Umek - Farmakognozija
113
Valerianae radix (Ph. Eur.)
OAc O
H
H
O
bornil acetat
CHO
kariofilen
valeranon
valerenal
Nekatere sestavine eteričnega olja baldrijana
Andrej Umek - Farmakognozija
114