Nova Tehnologija Sem

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA Podiplomski študij-Specialistični program MANAGEMENT Štud.l.2001/2002

SEMINARSKA NALOGA Predmet: EKONOMIKA IN ANALIZA POSLOVANJA ZA MANEGERJE Nosilec predmeta: doc.dr. Metka Tekavčič

Vpliv uvedbe nove tehnologije na uspešnost poslovanja podjetja RTH d.o.o.

Zagorje ob Savi, april 2002 Avtor: Mitja Pavlič

Mitja Pavlič: Vpliv uvedbe nove tehnologije na uspešnost poslovanja RTH, d.o.o.

Uvod Svojo delovno pot sem začel v podjetju Rudnik Trbovlje - Hrastnik d.o.o (v nadaljevanju RTH) leta 1997. V začetku moje delovne poti sem veliko sodeloval v operativnih zadevah tako, da sem postopoma spoznaval posamezne tehnološke sklope pridobivanja premoga, ki je osnovna dejavnost podjetja. Osnova za pridobivanje premoga v RTH je mehanizirano široko čelo, ki je opremljeno z odkopno mehanizacijo. Leta 1999 je podjetje v okviru »Programa optimizacije poslovanja RTH d.o.o. 1996-2005« in raziskovalno razvojnega projekta »Tehnološko-ekonomsko učinkovito in varno pridobivanje premoga v Rudniku TrbovljeHrastnik« izvedlo nabavo nove odkopne opreme. Vrednost celotne investicije je znašala 816, 4 mio SIT. Tehnologija in tehnološke inovacije neposredno vplivajo na izdelovalne čase, kakovost in stroške. Poleg tega je tehnološke novosti lažje zavarovati pred konkurenco kot novosti (inovacije) v izdelkih. Zato je tehnologija tisto področje, kjer se lahko ustvarijo in obdržijo konkurenčne prednosti proizvajalca. Hkrati je odlična priložnost za vzgojo kadrov v stroki in pripadnosti firmi. Tehnologije se menjajo bistveno počasneje kot se menjajo izdelki na trgu; napake pri izbiri ključnih tehnologij so običajno nepopravljive. Zato pomeni obvladovati tehnologijo obvladovati najpomembnejši notranji dejavnik produktivnosti (Starčič, 1994, str.45). Predmet moje seminarske naloge je celovita oz. kompleksna analiza vpliva uvedbe nove tehnologije na uspešnost poslovanja podjetja RTH. To analizo bom opravil v obdobju od leta 1998, ko še ni bila uvedena nova tehnologija do leta 2001. Namen analize je ugotoviti kako je uvedena nova tehnologija vplivala na finančne in nefinančne kazalce uspešnosti poslovanja podjetja v omenjenem obdobju. Cilj seminarske naloge je predstavitev uspešnosti poslovanja podjetja RTH v omenjenih letih. Metoda, ki sem jo uporabil, temelji na študiju literature o analizi uspešnosti poslovanja, poročil poslovanja podjetja RTH od leta 1998 do 2002 in Poročil službe varstva pri delu od leta 1998 do 2002. Na osnovi zbranih podatkov sem izračunal kazalce uspešnosti in interpretiral vpliv uvedbe nove odkopne opreme na uspešnost podjetja. Vsi v tabelah prikazani podatki so izraženi v slovenskih tolarjih in so realne vrednosti. Da sem zagotovil primerljivost podatkov sem podatke iz leta 1998,1999 in 2000 prilagodil–izločil sem vpliv inflacije. Za popravljanje podatkov iz bilance stanja, ki so spremenljivka stanja sem zato uporabljal indeks cen življenjskih potrebščin, ki temeljijo na indeksu cen za obdobje december tekočega leta v primerjavi z decembrom predhodnega leta1. Za popravljanje podatkov iz izkaza uspeha pa sem uporabljal podatke, ki temeljijo na povprečnem indeksu cen življenjskih potrebščin za obdobje za katerega se nanaša analiza uspešnosti podjetja2. 1

Indeks cen življenjskih potrebščin v mesecu decembru 2001 v primerjavi z mesecem decembrom 2000,1999,1998 se izračunal iz verižnih indeksov cen življenjskih potrebščin, ki primerjajo decembrske cene v tekočem letu z decembrskimi cenami v predhodnem letu [URL:http://www.sigov.si/zrs/podatki/krat/cp.html]: Indeks2001/2000 = 108,4 ; Indek2001/1999 = (Indeks2001/2000 * Indeks2000/1999)/100 = (108,4 * 108,9)/100=118 ; Indeks2001/1998= (Indeks2001/2000 * Indeks2000/1999 * Indeks1999/1998)/10000 = (108,4 * 108,9 * 106,1)/10000 = 125,2 2 Povprečni indeks cen življenjskih potrebščin za obdobje 1998 do 2001, ki primerjajo povprečje v tekočem letu z povprečjem v predhodnem letu [URL:http://www.sigov.si/zrs/podatki/krat/cp.html]: Indeks2001/2000 = 107 ; Indek2001/1999 = (Indeks2001/2000 * Indeks2000/1999)/100 = (107 * 108,9)/100=116,5 Indeks2001/1998= (Indeks2001/2000 * Indeks2000/1999 * Indeks1999/1998)/10000 = (107 * 108,9 * 108)/10000 = 125,8

2

Mitja Pavlič: Vpliv uvedbe nove tehnologije na uspešnost poslovanja RTH, d.o.o.

Strukturo seminarske naloge predstavlja več poglavji. Uvodu sledi predstavitev podjetja RTH in razlogov za nabavo nove odkopne opreme. V naslednjem poglavju sledi empirična analiza poslovanja podjetja in vpliva uvedbe nove tehnologije na finančne in nefinančne kazalce uspešnosti. Poglavje sem razdelil na več podpoglavji. V podpoglavjih sem analiziral produktivnost, ekonomičnost in rentabilnost. Nato sem analiziral tudi nefinančne kazalce uspešnosti poslovanja podjetja RTH. Na koncu seminarske naloge sem povzel ugotovitve o vplivih uvedbe nove tehnologije na uspešnost poslovanja podjetja RTH. V prilogi 1 sem prikazal proces proizvodnje premoga na odkopu in v prilogi 2 so Poročila o poslovanju RTH za leto od 1998 do 2002.

Predstavitev podjetja Javno podjetje RTH je nastalo iz nekdanjih Rudnikov3 rjavega premoga Slovenije in je družba z omejeno odgovornostjo v stoodstotni lasti Republike Slovenije, registrirano pri okrožnem sodišču v Ljubljani. RTH samostojno posluje od 01.01.1996 in ima sledeče organe upravljanja: skupščino, nadzorni svet, direktorja podjetja, komisijo za pritožbe in disciplinsko komisijo. Skladno z Zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju je izvoljen tudi 15 članski svet delavcev. Podjetje sestavljajo štirje obrati: obrat Hrastnik, obrat Trbovlje, obrat separacija Trbovlje in obrat strokovne službe. Knjigovodska vrednost podjetja je 26,3 mlrd. SIT. RTH je udeležen v kapitalu hčerinskih podjetij, in sicer: Spekter Trbovlje (100 %), M & P (90.57%), Ekmos Trbovlje (100 %), Fortuna Trbovlje (100 %), Domex Hrastnik (100 %), Toplarna Hrastnik (90,60%), Rudar Senovo (99,66 %), Logis Senovo (100 %), PiL Zagorje (100 %), Kamnolom Borovnik (100 %) in Gratex Laško (90,27 %). RTH je kapitalsko povezan tudi z Orodjarno Trbovlje in Zasavskim računskim centrom. Osnovna dejavnost podjetja je pridobivanje premoga za potrebe Termoelektrarne Trbovlje (TET) in Toplarne Ljubljana (TOL). V letošnjem letu bo ostal edini odjemalec Termoelektrarna Trbovlje. V letu 2000 je podjetje pridobilo certifikat kakovosti ISO 9000. Proizvodnja podjetja temelji na smernicah nacionalnega energetskega programa, ki predvideva približno 1.000.000 ton premoga letno. Vsako leto Vlada sprejme plan poslovanja elektroenergetskega sistema, ki določa ceno premoga kot osnovo za sklenitev kupoprodajne pogodbe RTH – TET. Lastna cena proizvodnje premoga (podatke iz leta 1998,1999 in 2000 sem prilagodil–izločil sem vpliv inflacije) je bila leta 1998 1024,72 SIT/GJ, leta 1999 1192,28 SIT/GJ, leta 2000 1.305,33 SIT/GJ in leta 2001 919,47 SIT/GJ4. RTH je v letu 2001 proizvedel 710.000 ton premoga, ali 8.118 TJ5. Celotni prihodek od prodaje premoga je znašal 6.51 mlrd. SIT. Po rezultatu referenduma o financiranju izgradnje TET 3 in sprejetjem Zakonu o postopnem zapiranju RTH, ekološki sanaciji TET 2 in spodbujanju razvojnega prestrukturiranja zasavske

3

Rudnik je z zemljiščem omejeno področje na površini ali pod njo, kjer se raziskuje ali izkorišča mineralne surovine. 4 GJ – kurilna vrednost premoga je tisti del zgorevalne toplote, ki jo dobimo, če dimne pline ohlajamo samo do temperature nad rosiščem vodne pare. Za primerjavo lastne cene premoga sem upošteval indeks cen življenjskih potrebščin v mesecu decembru 2001 v primerjavi z mesecem decembrom 2000,1999,1998. Izračun sem opravil iz verižnih indeksov cen življenjskih potrebščin (glej pripombo 1). 5 TJ = 109 J (enota za toploto) oz. 103 GJ 3

Mitja Pavlič: Vpliv uvedbe nove tehnologije na uspešnost poslovanja RTH, d.o.o.

regije se izvajata v podjetju dve osnovni dejavnosti, in sicer proizvodnja premoga in zapiralna dela. Na koncu predstavitve podjetja RTH naj na kratko predstavim še prednosti podjetja pred konkurenco, strategijo in kratkoročne cilje. RTH ima pred konkurenco naslednji prednosti: • bližino nahajališča premoga in glavnega porabnika - TET, • proizvodnjo premoga iz RTH v skladu z zakonom o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje Hrastnik d.o.o. Osnovna strategija podjetja je kvaliteta poslovanja. Kratkoročni cilji poslovanja podjetja so: doseganje načrtovane proizvodnje premoga, načrtovano zmanjševanje števila zaposlenih, nadaljevanje planiranja posodobitve rudarske opreme in optimizacija pridobivanja premoga (razvoj odkopne metode). V prvi polovici leta 1999 je podjetje v okviru Programa optimizacije poslovanja RTH d.o.o. 1996-2005 in raziskovalno razvojnega projekta »Tehnološko-ekonomsko učinkovito in varno pridobivanje premoga v Rudniku Trbovlje-Hrastnik«, z delovnim nazivom »Razvoj odkopne metode RTH« izvedlo nabavo nove odkopne opreme.

3. Modernizacija odkopne opreme Osnovni dejavnik, ki ga podjetje potrebuje za svojo konkurenčnost na trgu so investicije. Brez naložb v sodobno tehnologijo, nove produkcijske procese in znanje ni možno spremeniti ekonomske strukture niti ustvariti dodatne proizvodnje. Zato so potrebne naložba v sofisticirane stroje in opremo, informacijsko bazo in podobno. S ciljem dolgoročnega doseganja načrtovane proizvodnje po lastni ceni, ki bi prispevala h konkurenčnosti premoga na trgu se je podjetje leta 1997 odločili za izdelavo raziskovalno razvojnega projekta »Tehnološko-ekonomsko učinkoviti in varno pridobivanje premoga v Rudniku Trbovlje – Hrastnik«, z delovnim nazivom »Razvoj odkopne metode RTH«, ki ima poseben poudarek na učinkovitem pridobivanju premoga6 in varnem delu. Vlaganja v raziskovalno-razvojno fazo projekta so znašala 55,9 mio SIT, z lastno udeležbo podjetja 32,8 mio SIT in s subvencijo Ministrstva za znanost in tehnologijo 23,1 mio SIT. Razvojni koncept podjetja je na rudarsko-tehničnem področju usmerjen v modernizacijo pridobivanja7 premoga z vidika tehnološko-ekonomske učinkovitosti in varovanja pridobivalnega okolja. Pri tem je osnovni cilj proizvodnega sektorja doseči takšen sistem in tehnološke postopke pridobivanja, ki bodo zagotavljali načrtovano količino izkopa premoga, ob čim nižji lastni ceni pridobivanja premoga in varno pridobivanje v naravno danih geoloških razmerah. Planirano proizvodnjo premoga po tržno sprejemljivi ceni in visoke odkopne učinke lahko glede na geološke razmere dosegamo le z mehaniziranimi širokočelnimi odkopi z nadkopnim pridobivanjem in s koncentracijo proizvodnje na minimalno število odkopov. Priprava odkopa za odkopavanje zahteva precejšnje stroške, zato je potrebno iz odkopa pridobiti čim več premoga. Dolžina širokih čel za doseganje planiranih rezultatov je povprečno med 40 in 70 m in višina 8-12 m. 6

Učinkovitost (angl. »efficiency«) pomeni delati stvari prav. Učinkovitost torej pove, kako podjetje troši razpoložljive poslovne prvine z namenom doseči čim večji rezultat poslovnega procesa. Učinkovito poslovanje ne vodi vedno do visoko uspešnega poslovanja. Možno je namreč, da podjetje učinkovito dela napačne stvari. 7 Pridobivanje premoga vključuje vsa potrebna dela, da se pride do mineralne surovine v nahajališču (odpiranje), da se pripravi za izkopavanje (pripravo), da se izkoplje (odkopavanje) in pripelje na obogatitev. 4

Mitja Pavlič: Vpliv uvedbe nove tehnologije na uspešnost poslovanja RTH, d.o.o.

Na osnovi vsega navedenega je bila v prvi polovici leta 1999 nabavljena nova odkopna oprema nemškega proizvajalca DBT. Vrednost celotne investicije je znašala 816, 4 mio SIT oz. 7,7 mio SIT/m čela. Nabavljena odkopna oprema se je montirala v jamo Trbovlje, z odkopavanjem se je pričelo v avgustu. Nabavila se je naslednja odkopna oprema: • Hidravlično odkopno podporje • Odkopni transporter in smerni transporter • Smerni transporter z gumijastim trakom • Odkopni stroj ESA 150 L

456.224.196,90 SIT 168.238.554,12 SIT 49.965.500,00 SIT 141.936.271,78 SIT

Osrednji, najpomembnejši, sklop nove tehnologije na mehaniziranem širokem čelu predstavlja odkopno podporje. Le-to pogojuje odgovarjajočo izbiro in stopnjo izkoriščenosti drugega odkopnega postroja , tako odkopnega stroja kot odvozne mehanizacije. Bistvene novosti pri podporju v primerjavi z obstoječim ščitnim podporjem so predvsem v smislu povečanja varnosti in boljše tehološke učinkovitosti ter lažjega dela. V primerjavi s prejšnjo tehnologijo prispeva nova tehnologija k tehnološkemu učinku tudi zato, ker odpade težko in zamudno delo za opaženje proti zruškom, na razpolago je več tehnološkega časa za napredovanje odkopa. Za spremljanje pritiskov na hidravlično podporje je novo podporje opremljeno s senzorji tlaka v cilindrih in senzorji pomika batnic clinidrov. Lokalno odčitavanje in registracijo izmerjenih vrednosti omogočajo ustrezni elektrohidravlični krmilniki, ki posredujejo podatke serverju. Lokalno odčitavanje lahko ustrezno nadomestimo z vzpostavitvijo komunikacije s površino, kjer osebni računalnik z ustrezno programsko opremo shranjuje izmerjene podatke in omogoča grafični prikaz ter oddajanje zvočnih opozoril. S tem se še dodatno poveča varnost odkopavanja.

4. Analiza uspešnosti poslovanja Z zadovoljevanjem potreb si človek zagotavlja bolj ali manj uspešno preživetje (Rozman 1995, str.74–75). Potreb zadovoljujejo z izdelki ali storitvami, ki jih neposredno ali posredno pridobiva iz narave. Človekove potrebe so neomejene, naravne dobrine in iz njih pridobljeni izdelki ali storitve pa so na razpolago v omejenih količinah. Pred človeka se tako postavi problem, kako s čim manj iz narave vzetih ali predelanih stvari proizvesti čim več izdelkov in storitev in s tem zadovoljiti čim več potreb. To prizadevanje imenujemo gospodarjenje. Pojem uspešnosti gospodarjenja konkretnega podjetja je tesno povezan z uresničevanjem splošnega ekonomskega načela, ki ga lahko opredelimo kot načelo doseganja maksimalnega učinka (koristi) z danimi sredstvi ali kot načelo doseganja danega učinka z minimalnimi sredstvi. Mera uspešnosti poslovanja v podjetju torej ne more biti že sam poslovni uspeh (dobiček). Le tega je nujno meriti v skladu z načelom racionalnosti z vlaganji (žrtvami), ki so bila potrebna za dosego tega uspeha. Ko poskušamo meriti uspešnost gospodarjenja v podjetjih, nas zanima velikost učinka v primerjavi z velikostjo sredstev (vložka), ki je bila potrebna za njegovo uresničitev. cilj gospodarjenja rezultat Uspešnost gospodarjenja = ----------------------------------- = ----------(1) sredstva za doseganje cilja sredstva Navedeno razmerje (Rebernik, 1999, str.266), ki mu pravimo temeljno načelo in mera uspešnosti gospodarjenja, omogoča primerjavo in kriterij izbire med različnimi možnostmi 5

Mitja Pavlič: Vpliv uvedbe nove tehnologije na uspešnost poslovanja RTH, d.o.o.

porabe sredstev. Vendar je opredelitev v zgornjem obrazcu preširoka, da bi lahko mero uspešnosti poslovanja na njeni osnovi opredelili enolično (Tekavčič, 1995, str.66-68). Rezultat poslovanja (v števcu) in sredstva, potrebna za njegovo doseganje (v imenovalcu), lahko izrazimo na več načinov, to pa je tudi razlog, da mero uspešnosti lahko izrazimo z več delnimi merami ali kazalci uspešnosti poslovanja. Kazalniki, ki so največkrat omenjeni v tuji literaturi v zvezi z uspešnostjo poslovanja podjetja so (Pearce, Robinson, 1994, str. 197-210; White, 1994, str.223-231; Brigham, Lois, Philip, 1999, str.60-80): • donos na lastne vire ali rantabilnost kapitala (»Reteurn of Equity8«), • donos na sredstva ali rentabilnost sredstev (»Return on Assets9«), • naložbeni donos ali donosnost investicij (»Return of Investement«), • donos na vloženi kapital (»Return on Capital Employed«), • donosnost na prihodke iz prodaje (»Return on Sales«), • dobiček na delnico (»Earnining per Share«), • rast prihodkov od prodaje (»Growth in Sales«), • rast lastnih virov sredstev (»Growth in Equity«), • dividenda na delnico (»Dividend per Share«), • mejni dobiček od prodaje (»Profit margin on Sales«), • likvidnostni količniki (»Liquidity Ratios«), • ravnateljski kapitalski količniki (»Asset Management Ratios«), • ravnateljski dolžniški količniki (»Debt Management Ratios«), • rentabilnostni količniki (»Profitability Ratios«), • tržni vrednostni količniki (»Market Value Ratios«). V tuji literaturi, ki gradi predvsem na finančnih kazalnikih uspešnosti, vse pogosteje zasledimo tudi opozorilo o naraščanju pomena nefinančnih kazalnikov za presojanje uspešnosti poslovanja. Med temi avtorji navajajo predvsem kazalce, ki tako ali drugače odražajo posamezne dejavnike produktivnosti dela in ekonomičnosti. S pomočjo računovodskih izkazov tisti, ki odločajo o razvojni politiki v podjetju, dobijo neko stvarno sliko o poslovanju podjetja. Ena izmed metod presojanja uspešnosti poslovanja je medsebojna primerjava kazalnikov. Najpogosteje uporabljeni kazalniki so (Rebernik, 1999, str. 265): • donosnost ali rentabilnost, • gospodarnost ali ekonomičnost, • proizvodnost ali produktivnost, • plačilna sposobnost ali solventnost ter • različni kazalniki financiranja. Med ekonomisti je bilo splošno osvojeno, da so merila gospodarjenja, ki veljajo pri nas, rentabilnost, ekonomičnost in produktivnost, in sicer vsi trije načini merjenja istočasno, v istem procesu proizvodnje oziroma gospodarjenja (Lipovec, 1962, str.11). V nadaljevanju seminarske naloge bom analiziral omenjena merila gospodarjenja. 8

Return of Equity; ROE = net income avaible to common steakholders – dobiček/ total assets – povprečen kapital) 9 Return of Assets; ROA = = net income avaible to common steakholders – dobiček/ common equity – povprečna sredstava) 6

Mitja Pavlič: Vpliv uvedbe nove tehnologije na uspešnost poslovanja RTH, d.o.o.

4.1. Produktivnost dela Produktivnost ali proizvodnost (Rebernik,1999, str.276) je mera uspešnosti proizvodnje, s katero merimo razmerje med količinsko izraženim izložkom (količino izdelkov) ter količinami vložkov (prvin poslovnega procesa), ki so bile za ta izložek uporabljene. Ker izraža sama uspešnost proizvodnje (Pučko, Rozman, 2000, str.256), to je dela reprodukcijskega procesa, ne pa tudi menjave ali delitve, je, podobno kot ekonomičnost, kazalec učinkovitosti. Izračunamo jo z razmerjem med proizvedenim poslovnimi učinki, izraženimi (Tekavčič, 1995, str. 69) količinsko ali vrednostno, in vloženo količino dela, izraženo z urami (dnevi, meseci ali leti) oz. s številom zaposlenih (ali z ustreznim recipročnim kazalcem). količina poslovnih učinkov celotni prihodek prod. dela = ---------------------------------------- = --------------------------------------------povp. število zaposlenih ali ure dela povp. število zaposlenih ali ure dela

(2)

Produktivnost nam pove, da je poslovanje tem bolj učinkovito, čim večjo količino poslovnih učinkov dosežemo na zaposlenega v obračunskem obdobju. Lahko je opredelimo tudi kot razmerje med poslovnimi prihodki in povprečnim številom zaposlenih. Dejavniki, ki vplivajo na produktivnost dela, so: • tehnično – tehnološki (delitev dela v proizvodnem procesu, tehnična opremljenost, tehnološki proces proizvodnje), • organizacijski (izkoriščenost zmogljivosti osnovnih sredstev, izraba delovnega časa, delovnega prostora, standardizacija, tipizacija, specializacija, kooperacija, velikost podjetja), • človeški (usposobljenost zaposlenih, intenzivnost dela, zainteresiranost), • naravni in • družbeni. Pri praktičnem ugotavljanju produktivnosti se pojavljajo vprašanja v zvezi z določanjem tako količin proizvodov in storitev kot potrebnega časa. Vprašanje glede spremenljivke v števcu, t.j. glede količine proizvodov, so povezana zlasti z vprašanjem proizvodnega programa, saj podjetja pogosto proizvajajo različne proizvode. Pri izračunavanju produktivnosti za podjetje RTH to ne bo predstavljalo težav, saj podjetje proizvaja le en proizvod t.j. premog. Vprašanje imenovalca pa so povezana z izražanjem v določenih enotah časa ali pa s številom zaposlenih ter tudi z različno kvalifikacijsko strukturo zaposlenih. Izračun produktivnosti bom opravil za leto 1998, 1999, 2000 in 2001. Izračunal sem dve produktivnosti, in sicer produktivnost 1 merjeno v tonah premoga na povprečni stalež 10 v obdobju za jamsko storitev in produktivnost 2 merjeno v toplotni vrednosti v TJ na povprečni stalež v obdobju za jamsko storitev.

10

Povprečni stalež za jamsko storitev sem določil tako, da sem vzel stalež na dan, 31.12. predhodnega leta in stalež na dna, 31.12. tekočega leta. Oba staleža sem seštel in nato delil z dva tako sem dobil povprečni stalež v obdobju. 7

Mitja Pavlič: Vpliv uvedbe nove tehnologije na uspešnost poslovanja RTH, d.o.o.

Tabela 1: Izračun produktivnosti v obratu Trbovlje in obratu Hrastnik v letih 1998,1999,2000 in 2001 Postavka 1998 1999 1.Proizvodnja premoga v tonah 830.000 786.000 2.Toplotna vrednost v TJ 9.566 9.070 3.Povprečen stalež za jamsko storitev v 992 986 obdobju Produktivnost 1 (1/3) (pro. v ton. 837 797 prem./pov.stal. za jamsko storitev) Produktivnost 2 (2/3) (topl. vred. v 9,64 9,20 TJ/ pov. št.zaposl. v proizv.) Vir: Poročila o poslovanju RTH v letih 1998, 1999, 2000 in 2001

2000 740.000 8.544 922

2001 683.000 7.864 820

803

833

9,27

9,60

Tabela 1 prikazuje nihanje produktivnosti 1 merjene v tonah na povprečni stalež v obdobju za jamsko storitev in produktivnosti 2 merjeno v toplotni vrednosti v TJ na povprečni stalež v obdobju za jamsko storitev v podjetju RTH. Produktivnost 1 merjena v tonah premoga na zaposlenega za jamsko storitev se je v letu 1999 zmanjšala za 5 %. V letu 2000 je ostala skoraj na enaki ravni kot v letu 1999. Največja sprememba je nastala v letu 2001, ko se je produktivnost po dveh letih zmanjševanja povečala za 4 %. Produktivnost 2 merjena v toplotni vrednosti v TJ na zaposlenega za jamsko storitev se je v leto 1999 zmanjšala za 5 %, v letu 2000 je bila skoraj enaka kot v letu 1999. V letu 2001 pa se je povečala za 3.5 %. Leta 1999 se je v jamo Trbovlje vgradila nova odkopna mehanizacija, vendar ne beležimo povečanje produktivnosti v letu 1999. Do povečanja produktivnosti ni prišlo kljub temu, da ima nova odkopna mehanizacija mnogo boljše odkopne parametre v primerjavi s staro. To nam je pokazala tudi spremljava odkopavanja odkopa na katerem je bila vgrajena nova odkopna oprema. Do povečanja produktivnosti pa ni prišlo, ker letno proizvodnjo premoga določa država s svojim nacionalnim energetskim programom. V letu 2000 in 2001 se je produktivnost povečala. Najbolj se je povečala v letu 2001 za 3.5 %. Razlog povečanja produktivnosti je v zmanjšanju števila zaposlenih na proizvodnji. V letu 2000 se je papirnato pričelo s sočasno proizvodnjo in zapiralnimi deli, dejansko pa šele v letu 2001. Število delavcev za jamsko storitev se je v teh dveh letih zmanjšala za 17 %. V večini so se ti delavci prerazporedili na zapiralna dela, nekaj pa jih je zapustilo podjetje. Iz navedenega lahko razberemo, da kljub zmanjšanju števila zaposlenih na jamski storitvi za 11 % in zmanjšanju proizvodnje za 7 % prišlo do porasta produktivnosti v letu 2000 (papirnato) in 2001 (dejansko) za 3.5 %. To povečanje je omogočila odkopna oprema, ki je bila vpeljana na obrat Trbovlje v letu 1999. Takšna odkopna oprema omogoča doseganje boljših odkopnih učinkov ob manjšem potrebnem številu delavcev za jamsko storitev.

4.2. Ekonomičnost

8

Mitja Pavlič: Vpliv uvedbe nove tehnologije na uspešnost poslovanja RTH, d.o.o.

Produktivnost dela primerja količino ustvarjenih poslovnih učinkov le s porabo zanjo potrebnega delovnega časa, ekonomičnost pa ustvarjene poslovne učinke primerja s porabo vseh poslovnih prvin. Ekonomičnost nam torej pove, koliko poslovnih učinkov proizvede 1 SIT poslovnih tvorcev, recipročni kazalec pa pove, kakšni so stroški na enoto poslovnega učinka (Pučko, Rozman, 1993, str.275). Načelo ekonomičnosti zahteva doseganje čim nižjih stroškov na enoto poslovnega učinka. proizvedena količina proizvodov v obdobju Ekonomičnost = -------------------------------------------------------stroški v obdobju

(3)

Ekonomičnost se poveča, če se poveča količina ustvarjenih poslovnih učinkov na enoto stroškov ali če se zmanjšajo stroški na enoto poslovnega učinka. Zaradi heterogene proizvodnje se ekonomičnost v praksi izračunava z razmerjem med prihodki in odhodki. prihodki Ekonomičnost = -------------odhodki

(4)

Ker podjetje RTH proizvaja homogen proizvodni program sem opravil izračun ekonomičnosti na ravni podjetja po enačbi (3) in enačbi (4). Na ravni poslovnega učinka sem določil ekonomičnost kot razmerje prodajne in lastne cene. Tabela 2: Izračun kazalcev ekonomičnosti v podjetju RTH v letih 1998, 1999, 2000 in 2001 Postavka 1998 1999 1. Proizvodnja premoga v kilogramih 830.000.000 786.000.000 2. Celotni stroški (v 000 SIT) 9.982.248 9.910.742 3. Poslovni prihodki (v 000 SIT) 9.946.828 9.374.806 4. Poslovni odhodki (v 000 SIT) 11.699.254 11.026.453 5. Prodajna cena v SIT/GJ 818.47 862.40 6. Lastna cena v SIT/GJ 818.47 1010.48 Ekonomičnost 1 (1/2) 80 80 Ekonomičnost 2 (3/4) 0.85 0.85 Ekonomičnost 3 (5/6) 1 0.85 Vir: Poročila o poslovanju RTH v letih 1998, 1999, 2000 in 2001

2000 740.000.000 9.257.527 8.814.057 11.639.650 854.12 1204.18 80 0.76 0.71

2001 683.000.000 10.104.569 6.506.396 7.219.753 755.90 919.47 68 0.90 0.82

Tabela 2 kaže, da podjetje v obravnavanem obdobju ni poslovalo ekonomično, saj je vrednost količnika ekonomičnosti 1, 2 in 3 v večini primerov manjša od ena, le pri količniku ekonomičnosti 3 za leto 1998 je vrednost enaka ena. Podjetje je v tem obdobju poslovalo z izgubo, razen v letu 1998, ko je podjetje poslovalo na pragu dobička. Če pogledamo količnik ekonomičnost 1 izraženo z razmerjem proizvedena količina premoga v kilogramih in celotnimi stroški je bil le ta do leta 2001 na enakem nivoju. Na vsak tolar stroškov je podjetje proizvedlo 80 kg premoga. V letu 2001 se je ekonomičnost zmanjšala za 15 % na 68 kg premoga za vsak tolar stroškov. Takšno zmanjšanje je posledica pričetka zapiralnih del v tem letu. Količnik ekonomičnost 2 podjetja je nihal od maksimalne vrednosti 0.90 do minimalne 0.76. Navedeno pomeni, da so se poslovni prihodki pokrili maksimalno 90 % poslovnih odhodkov

9

Mitja Pavlič: Vpliv uvedbe nove tehnologije na uspešnost poslovanja RTH, d.o.o.

oz. da so na 100 enot poslovnih odhodkov ustvarili 90 enot poslovnih prihodkov. Minimalno so poslovni prihodki pokrili 76 % poslovnih odhodkov oz. na 100 enot poslovnih odhodkov so ustvarili 76 enot poslovnih prihodkov. Količnik ekonomičnost 3, ki je razmerje med prodajno in lastno ceno je nihala od maksimalne vrednosti 1 v letu 1998 do minimalne 0.71 v letu 2000. V podjetju RTH se lastna cena izračunava kot razmerje med odhodki za izračun lastne cene in proizvodnjo premoga v GJ. Navedeno pomeni, da je prodajna cene pokrila maksimalno 100 % lastne cene in minimalno 71 %. Iz navedenega lahko vidimo, da so se vsi trije količniki ekonomičnosti zmanjševali od leta 1998 do leta 2001. V letu 2001 je prišlo do povečanja količnika ekonomičnosti 2 in 3 v primerjavi z letom 2000. Ostala dva količnika se nista povečala, celo zmanjšala sta se. Do zmanjšanja je prišlo, ker je Poslovno poročilo RTH za leto 2001 kumulativa proizvodnje in zapiranja. V primeru, da bi RTH izdelal Poslovno poročilo posebej za proizvodnjo in posebej za zapiranje bi tudi ta dva količnika ekonomičnosti povečala svojo vrednost. Zaključim lahko, da uvedena nova odkopna oprema ni vplivala na povečanje ekonomičnosti v prvem letu od uvedbe v poslovni proces, nasprotno prišlo je celo do njenega zmanjšanja. V letu 2001 podjetje RTH beleži porast količnika ekonomičnosti 2 in 3. Vzrok tega porasta je v zmanjšanju cene za poslovno prvino «delovno silo«, ker so se delavci prerazporedili na zapiralna dela. Kot sem omenil že v prejšnjem poglavju je poglavitni razlog povečanja produktivnosti v uvedbi nove odkopne opreme v letu 1999 na obrat Trbovlje in enak razlog je pri povečanju količnika ekonomičnosti 2 in 3.

4.3. Donosnost Donosnost oziroma rentabilnost je opredeljena kot razmerje med dobičkom in zanj vloženim povprečnim kapitalom. Tako opredeljena donosnost je zanimiva predvsem z vidika lastnika, med tem ko je z vidika podjetja kot celote ustrezneje izračunavati tako imenovano donosnost sredstev, ki jo opredelimo z razmerjem med dobičkom in povprečno vloženimi vsemi poslovnimi sredstvi (Tekavčič, 1995 str.72). Donosnost kapitala pove vlagateljem koliko je podjetje ustvarilo z njihovim kapitalom. Donosnost sredstev kaže uspešnost managementa pri gospodarjenju s sredstvi in oblikovanju dobička. Pri dolgoročnem gledanju na poslovanje podjetja je smiselno spremljati še kazalce donosnosti sredstev, ki ga upoštevamo predvsem pri investicijskih odločitvah. čisti dobiček dobičkonosnost kapitala = -------------------------povprečni kapital

(5)

čisti dobiček dobičkonosnost sredstev =---------------------------povprečna sredstva

(6)

čisti dobiček + amortizacija

10

Mitja Pavlič: Vpliv uvedbe nove tehnologije na uspešnost poslovanja RTH, d.o.o.

donosnost sredstev = ----------------------------------povprečna sredstva

(7)

Jasnejšo sliko o uspešnosti poslovanja podjetij dobimo, če prikažemo povezanost med ekonomičnostjo, obračanjem sredstev oz. kapitala in dobičkonosnostjo po du Pontu. Izhodišče tega sistema kazalnikov je kazalnik donosnosti sredstev (ROI). dobiček prihodki (prihodki – odhodki) prihodki dobičkonosnost sredstev = ---------- * ----------- = -------------------------- * ------------- = prihodki sredstva prihodki sredstva odhodki prihodki 1 prihodki = (1 - ---------- * -----------) = ( 1 - ------------------ ) * ------------(8) prihodki sredstva ekonomičnost sredstva Iz formule (9) vidimo, da na dobičkonosnost sredstev neposredno vpliva ekonomičnost, t.j. trošenje sredstev in obračanje sredstev. Ekonomičnost povečuje dobičkonosnost, če se enota količine proizvodov izdela z nižjimi stroški ali če se z enakimi stroški proizvede večja količina proizvodov. Obračanje sredstev pa povečuje dobičkonosnost v primeru, če podjetje ustvari večji prihodek z enakimi sredstvi ali pa enak prihodek z manj sredstvi. Izračun rentabilnosti podjetja RTH sem opravil tako, da sem po formulah (5–8) izračunal dobičkonosnost kapitala, dobičkonosnost sredstev, donosnost sredstev, obračanje sredstev in obračanje kapitala. V postavkah 5 in 6 sem namesto sredstev za tekoče leto pri izračuni upošteval povprečen kapital in sredstva11. Tabela 3: Rentabilnost podjetja RTH Postavka 1998 1999 1.Celotni prihodki (v 000 SIT) 9.994.497 9.450.073 2.Celotni odhodki (v 000 SIT) 9.994.497 10.886.286 3.Dobiček (v 000 SIT) 0 -1.630.653 4.Amortizacija (v 000 SIT) 1.510.858 1.478.093 5.Povprečna sredstva (v 000 SIT) 37.253.585 35.174.653 6.Povprečni kapital 35.922.252 33.572.449 7.Ekonomičnost (1/2) 1 0.87 8.Obračanje sredstev (1/5) 0.28 0.27 9.Obračanje kapitala (1/6) 0.27 0.28 10.Dobičkonosnost sredstev v % (3/5) 0 -0.046 11.Dobičkonosnost kapitala v % (3/6) 0 -0.048 12.Donosnost sredstev v % (3+4)/5 0.040 -0.0043 Vir: Poročila o poslovanju RTH v letih 1998, 1999, 2000 in 2001

2000 8.530.919 11.489.323 -2.820.274 1.507.003 32.343.536 29.721582 0.74 0.26 0.29 -0.087 -0.095 -0.0041

2001 9.900.219 10.465.707 -565.488 1.244.000 28.232.712 25.434.357 0.95 0.35 0.39 -0.02 -0.022 0.024

Iz tabele 3 je razvidno, da je podjetje v letih 1999, 2000 in 2001 ni poslovalo rentabilno, kar nam kažejo negativne stopnje donosa kapitala in sredstev, ki so posledica izgube. V letu 1998 pa je podjetje RTH poslovalo na pragu dobička. Dobičkonosnost sredstev podjetja je v letu 1998 znašala 0, v letu 1999 – 0.046, v letu 2000 – 0.087 in v letu 2001 – 0.02, kar pomeni, da je 100 SIT angažiranih sredstev prineslo maksimalno 8.7 SIT izgube in minimalno 0 SIT. 11

Povprečni sredstva in povprečen kapital sem določil tako, da sem vzel kapital in sredstva za dan 31.12. predhodnega leta in sredstva ter kapital na dan 31.12. tekočega leta. Obe vrednosti sredstev za predhodno leto in tekoče leto sem seštel. Dobljeno vsoto sem nato delil z dva in tako sem dobil povprečje.

11

Mitja Pavlič: Vpliv uvedbe nove tehnologije na uspešnost poslovanja RTH, d.o.o.

Kazalec dobičkonosnosti kapitala podjetja RTH je v letu 1998 znašal 0, v letu1999 – 0.048, v letu 2000 – 0.095 in v letu 2001 – 0.022. Na 100 SIT vloženega kapitala je podjetju prineslo maksimalno 9.5 SIT izgube in minimalno 0 SIT. Donosnost sredstev podjetja RTH je v letu 1998 znašala 0, v letu 1999 – 0.0043, v letu 2000 – 0.0041 in v letu 2001 0.024. V letu 1998 je torej 100 SIT vloženih sredstev prineslo 4 SIT denarnih sredstev. Do obrata je prišlo v letu 1999 ko je 100 SIT vloženih sredstev prineslo izgubo 0.43 SIT denarnih sredstev in v letu 2000 izgubo 0.41 SIT. Do spremembe je prišlo ponovno v letu 2001, ko je vsakih 100 SIT vloženih sredstev prineslo podjetju 2.4 SIT denarnih sredstev. V letu 2001 je po dveh leti slabšanja kazalcev rentabilnosti prišlo do izboljšanja kazalcev kar lahko razložim na dva načina. Na eni strani najdemo vzrok za povečano dobičkonosnost predvsem v izboljšanju poslovnega izida glede na ostali dve leti. Na drugi strani (po du Pontu) pa je glavni vzrok za povečanje le-te v večjem obračanju sredstev oz. kapitala podjetja zaradi povečanja obsega prihodkov na dani vložek sredstev oz. kapitala. Kazalnik obračanja sredstev je v letu 1999 znašal 0.27, v letu 2000 0.26 in v letu 2001 0.35. To pomeni, da se je obračanje sredstev v letu 2001 glede na preostali dve leti povečala za 35 %. Kazalnik obračanja kapitala se je povečal najprej v letu 2000 iz 0.28 na 0.29 in nato v letu 2001 na 0.39. Na ugodno spremembo dobičkonosnosti v letu 2001 je vplivalo tudi povečanje ekonomičnosti za 28 % v primerjavi z letom 2000. Glede na navedene ugotovitve lahko sklepam, da so na izboljšano rentabilnost v podjetju RTH v letu 2001 glede na leta 1999 in 2000 vplivali predvsem večji prihodki. Prihodki pa so se povečali zaradi pričetka zapiranja in subvencije države za zapiranje rudnika. In kako je na kazalce rentabilnost vplivala uvedba nove odklone opreme? V letu 1999 in v letu 2000 so se kazalci rentabilnosti poslabšali. V primeru, da bi RTH izdelal za leto 2001 Poslovno poročilo posebej za proizvodnjo in posebej za zapiranje bi se verjetno, tako kot pri produktivnosti in ekonomičnosti izboljšali kazalci rentabilnosti. Razlog povečanja je odkopna oprema, ki omogoča doseganje boljših odkopnih učinkov ob manjših stroških, kar posledično zmanjša tudi odhodke in izboljša poslovni izid.

5. Nefinančni kazalci Lastniki podjetja so prvenstveno usmerjeni k enemu cilju-pridobivanju dobička. Da bi lahko spremljali kako uspešno ga dosegajo, so vzpostavili sistem finančnega računovodstva, ki jih oskrbuje s temi podatki. Spremembe v poslovnem okolju povečujejo konkurenčni boj in zahteve po odličnosti, zato je za kakovostno sprejemanje odločitev potreben uravnotežen splet kazalcev, ki z več vidikov izražajo uspešnost poslovanja podjetja, ne le s finančnega vidika. Gre za usklajevanje finančnih in nefinančnih kazalcev v enotno poročilo. Poleg finančnih kazalcev je potrebno poudariti vpliv nefinančnih kazalcev na poslovno uspešnost podjetja. Nefinačni kazalci so zelo pomemben faktor, ker preko njih dobimo vpogled v uspešnost poslovanja podjetja z drugačnega zornega kota.

5.1. Stopnja bolniškega staleža Pod pojmom bolniški stalež razumemo odsotnost z dela zaradi bolezni in poškodb. Bolniška odsotnost ni le zdravstveni problem, ampak je družbeni problem na katerega vpliva vrsta dejavnikov iz delovnega, naravnega, socialnega, bivalnega in drugega okolja. Bolniška nastane v spletu treh dejavnikov: razmere pri delu, potreb delavcev in odločitev zdravnika.

12

Mitja Pavlič: Vpliv uvedbe nove tehnologije na uspešnost poslovanja RTH, d.o.o.

Tabela 4: Odsotnost z dela v letih 1998,1999, 2000 in 2001 leto Stopnja bolniškega staleža v %

1998 25

1999 24.6

2000 22.5

2001 21.6

Vir: Poročilo službe iz varstva pri delu RTH za leto 1998, 1999, 2000 in 2001

Iz tabele 4 je razvidno, da se stopnja bolniškega staleža zmanjšuje od leta 1998 in je v letu 2001 dosegla minimalno vrednost.

5.2. Varstvo pri delu in požarna varnost Vsako podjetje zlasti proizvodno, mora posebno pozornost posvečati varstvu zaposlenih na delovnem mestu. Ekonomski in socialni stroški poškodb in bolezni so vse večji, navadno pa so precej večji od stroškov njihovega preprečevanja, zato podjetje ne sme kratkoročno varčevati na ta račun. Podjetje si lahko z varnim delovnim okoljem lahko prihrani probleme, kot so tožbe zaposlenih, nizka produktivnost dela. Varstvo pri delu v rudniku je z vidika varovanja zdravja in življenja delavcev še posebno pomembno glede na težke pogoje dela. Nevarni pojavi in specifično delovno okolje (zruški, gorski udari, eksplozivni in strupeni plini, eksplozivni premogov prah, vdori vode in mulja, jamski požari,...). Zaradi navedenega ima podjetje organizirano reševalno služno. Poleg tega ima podjetje izdelan tudi akt Načrt obrambe in reševanja, ki definira postopke v primeru pojava nevarnosti v jami. V podjetju je organizirana tudi služba varstva pri delu. Vsi zaposleni morajo opraviti izpit iz varstva pri delu po 15 dnevnem uvajanju, poleg tega morajo za vsa dela prejeti navodila za varno delo in opraviti izpit za tisto vrsto dela, ki ga opravljajo (izpit za strojnika vlaka, viseče diesel lokomotive, minerja,....). Primerjava števila nezgod od leta 1998 do 2002 v podjetju RTH je podana v tabeli 5. Tabela 5: Število nezgod v letih 1998,1999, 2000 in 2001 leto Št.nezgod Št. nezgod na odkopu Št. nezgod na 1000 t proizvodnje premoga

1998 184 92 0.28

1999 152 65 0.24

2000 109 41 0.17

2001 105 39 0.17

Vir: Poročilo službe iz varstva pri delu RTH za leto 1998, 1999, 2000 in 2001

Iz tabele 5 je razvidno, da se število nezgod v podjetju RTH zmanjšuje iz leta v leto. V letu 1998 je bilo v podjetju RTH 184 nezgod, minimalno števili nezgod je bilo v letu 2001. V letu 2001 je prišlo tudi do petih smrtnih na odkopu, ki je bil opremljen s staro odkopno opremo. Tudi število nezgod na odkopu se je zmanjševalo. Zanimljiv je tudi indeks števila nezgod na odkopu v letu 2001 v primerjavi z letom 1998. Ta indeks znaša 2,4, kar pomeni, da se je v letu 2001 na vsako nezgodo dogodila 2,4 nezgod v letu 1998.

13

Mitja Pavlič: Vpliv uvedbe nove tehnologije na uspešnost poslovanja RTH, d.o.o.

5.3. Varstvo okolja Osnovna dejavnost podjetja ima velik vpliv na okolje, saj odkopavanje premoga na površini in pod zemljo močno preoblikuje površino. V preteklosti RTH ni posvečal tako velike pozornosti urejanju površine kot v zadnjem desetletju. Uvedena nova odkopna oprema, narekuje odkopavanje premoga z rušenjem, kar povzroča relativno močno posedanje površine. V skladu s Zakonom o rudarstvu in projektno dokumentacijo podjetje izvaja sistematično sanacijo in rekultivacijo površine. Sredstva, ki so namenjena temu so omejena, in znašajo približno 2.2 % poslovnih stroškov RTH.

5.4. Zadovoljstvo kupcev Podjetje RTH opravlja proizvodno dejavnost-proizvodnja premoga. Zadovoljstvo kupcev je težko ugotavljati. Eden od možnih pokazateljev zadovoljstva kupcev je število odjemalcev premoga. V letu 1998 je rudnik plasiral premog termoelektrarni Trbovlje, toplarni Ljubljana in široki potrošnji. Po letu 1998 se je premog plasiral le še termoelektrarni Trbovlje in toplarni Ljubljana. V letu 2001 pa je rudnik plasiral zadnje tone premoga toplarni Ljubljana, tako da je ostal edini odjemalec termoelektrarna Trbovlje. Zmanjšanje porabnikov je posledica vsebnosti vsebnosti žvepla v premogu, ki povprečno vsebuje 2.47 % žvepla.

5.5. Zadovoljstvo zaposlenih Pri predmetu Organizacijska psihologija sem izdelal seminarsko nalogo z naslovom: »Analiza motivacije po motivacijski teoriji Maslowa« v kateri sem analiziral potrebe in zadovoljenost potreb v tehničnem sektorju podjetja RTH d.o.o. V okviru te seminarskem sem pri analizi empiričnega dela naloge ugotovil, da sta dve potrebi med zaposlenimi zelo nezadovoljeni. Ti dve potrebi sta: materialna potreba (plača, stimulacijsko in premijsko nagrajevanje) in potreba po samouresničitvi (priznanje, odgovornost, dosežki, razvoj, napredek). Če bi ocenjeval splošno zadovoljstvo zaposlenih v podjetju bi ga ocenil kot zadovoljivega.

6. Zaključek Analiza finančnih kazalcev je pokazala naslednje: • • •

Produktivnost se je v letu 1999 v primerjavi z letom 1998 zmanjšala. Do povečanja produktivnosti je prišlo v letu 2000 in 2001, Vsi trije količniki ekonomičnosti, ki sem jih izračunal so se od leta 1998 zmanjševali. Šele v letu 2001 podjetje beleži povečanje količnika ekonomičnosti 2 in 3. Analiza donosnosti je pokazala, da podjetje od leta 1998 ni več poslovalo rentabilno, kar so pokazale negativne stopnje donosa kapitala in sredstev, ki so posledica izgube. Po dveh letih (l.1999 in l.2000) slabšanja kazalcev rentabilnosti so se kazalci v letu 2001 izboljšali.

Slabi kazalci uspešnosti poslovanja podjetja v letih 1999 in 2000 so posledica zniževanja proizvodnje premoga in zmanjševanja prodajne cene in povečanja prodajne cene premoga. Proizvodnja se je v letu 2000 v primerjavi z letom 1998 zmanjšala za 11 %. V nasprotju s tem, je prišlo do povečanja lastne cene v omenjenem obdobju za 32 %.

14

Mitja Pavlič: Vpliv uvedbe nove tehnologije na uspešnost poslovanja RTH, d.o.o.

Podjetje RTH beleži v letu 2001 izboljšanje vseh kazalcev uspešnosti poslovanja. Na to izboljšanje so vplivali večji poslovni prihodki in manjši poslovni odhodki v primerjavi s prejšnjimi leti. Do te spremembe je prišlo zaradi pričetka zapiranja in zmanjšanja stroška dela na proizvodnji. In kako je na finančne kazalce vplivala uvedena odkopna opreme? Podjetje ni moglo od leta, ko je bila uvedena nova odkopna oprema (l.1999) izkoristiti vseh njenih zmogljivosti. V letu 2001, ko so se je v podjetju pričelo istočasno z proizvodnjo in zapiralnimi deli so se vsi kazalci uspešnosti povečali. V tem letu je prišlo do občutnega zmanjšanja lastne cene premoga. Takšno zmanjšanje pa je omogočila odkopna oprema, ki je bila uvedena na obrat Trbovlje v letu 1999. Bolj kot na finančne kazalce uspešnosti je uvedena nova odkopna oprema vplivala na nefinančne kazalce uspešnosti poslovanja podjetja RTH. Od leta 1998 podjetje beleži zmanjšanje, tako stopnje bolniškega staleža kot tudi števila nezgod na odkopu. Črno leto za podjetje je bilo leto 2001, ko je prišlo na odkopu do petih smrtnih nezgod. Odkop na katerem je prišlo do te nesreče je bil opremljen s staro odkopno opremo. Iz vsega navedene lahko zaključim, da bolj kot na finančne kazalce uspešnosti je uvedena nova odkopna oprema vplivala na nefinančne kazalce uspešnosti poslovanja podjetja RTH.

15

Mitja Pavlič: Vpliv uvedbe nove tehnologije na uspešnost poslovanja RTH, d.o.o.

LITERATURA 1. Lipovec Filip: Analiza in planiranje poslovanja. Ljubljana: Delo – Gospodarski vestnik, 1983. 401 str. 2. Pučko Danijel, Rozman Rudi: Ekonomika in organizacija podjetja 1. knjiga. Ekonomika podjetja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2000. 74-74, 256, 275 str. 3. Rebernik Miroslav: Ekonomika podjetja. 3., dopolnjena izdaja.Ljubljana: Gospodarski vestnik, 1999. 265-266, 276 str. 4. Tekavčič Metka: Nekateri vidiki analize uspešnosti poslovanja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 1995. 66 – 75 str. 5. Starčič Sašo: Čas za produktivnost. Ljubljana: Gospodarski vestnik,1994. 45 str. 6. Pearce A. John, Robinson B. Richard: Strategic managment: Formulation, Implementation and Control. Burr Ridge: Irwin, 1994. 197 – 210 str. 7. Eugen F.Brigham, Luis C.Gapenski, Philip R.Daves:Intermediate Financial Managment, 6th edition. The Dryden Press, 1999. 60 –80 str. 8. White Gerald: The analysis and use of financial statements. New York. John Wiley & Sons. 1994. 223 - 231 str.

VIRI 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9.

Poročilo službe iz varstva pri delu RTH za leto 1998. Poročilo službe iz varstva pri delu RTH za leto 1999. Poročilo službe iz varstva pri delu RTH za leto 2000. Poročilo službe iz varstva pri delu RTH za leto 2001. Poročila o poslovanju RTH v letu 1998. Poročila o poslovanju RTH v letu 1999. Poročila o poslovanju RTH v letu 2000. Poročila o poslovanju RTH v letu 2001. URL:http://www.sigov.si/zrs/podatki/krat/cp.html.

16

Mitja Pavlič: Vpliv uvedbe nove tehnologije na uspešnost poslovanja RTH, d.o.o.

KAZALO VSEBINE: Vpliv uvedbe nove tehnologije na uspešnost poslovanja podjetja RTH d.o.o...................................................1 UVOD.....................................................................................................................................................2 PREDSTAVITEV PODJETJA ...............................................................................................................3 3. MODERNIZACIJA ODKOPNE OPREME..........................................................................................4 4. ANALIZA USPEŠNOSTI POSLOVANJA..........................................................................................5 4.1. Produktivnost dela...........................................................................................................................................7 4.2. Ekonomičnost...................................................................................................................................................8 4.3. DONOSNOST ...............................................................................................................................10 5. NEFINANČNI KAZALCI...................................................................................................................12 5.1. Stopnja bolniškega staleža.............................................................................................................................12

IZ TABELE 4 JE RAZVIDNO, DA SE STOPNJA BOLNIŠKEGA STALEŽA ZMANJŠUJE OD LETA 1998 IN JE V LETU 2001 DOSEGLA MINIMALNO VREDNOST. 13 5.2. Varstvo pri delu in požarna varnost.............................................................................................................13 5.3. Varstvo okolja.................................................................................................................................................14 5.4. Zadovoljstvo kupcev......................................................................................................................................14 5.5. Zadovoljstvo zaposlenih.................................................................................................................................14 6. ZAKLJUČEK....................................................................................................................................14

17