Kam so šla evropska sredstva za regionalni razvoj v prejšnjem programskem obdobju? Marko Peterlin, IPoP Ana Kosi, IPoP
Slovenski regionalni dnevi 2009, Otočec, 24. september 2009
Uvod ► ►
►
Raziskava je nastala v okviru naknadnega vrednotenja kohezijske politike EU v obdobju 2000-2006 Namen študije po naročilu DG Regio je bil pridobiti celovito sliko o uporabi sredstev ESRR in KS po regijah na ravni NUTS3 Za Slovenijo upoštevana dodeljena sredstva iz: Cilja 1 ► Kohezijskega sklada ► pobude skupnosti INTERREG IIIA ►
Metodologija - 1 ►
Ocenjeno je bilo, da so dodeljena sredstva boljši kazalnik dejanske uporabe sredstev po regijah ►
►
►
V času poteka študije plačila še niso bila v celoti povrnjena
Podatki o dodeljenih sredstvih pridobljeni po posameznih projektih in razporejeni po regijah Dodeljena sredstva razporejena tudi po glavnih kategorijah izdatkov (produktivno okolje, človeški viri, osnovna infrastruktura, tehnična pomoč)
Metodologija - 2 ► ►
Največji izziv z vidika metodologije je bila razporeditev sredstev po regijah Uporabljana vsaj dva temeljno različna pristopa: lokacija upravičenca ► lokacija predvidenega vpliva projekta ►
►
►
Dobljeni podatki za Slovenijo so v veliki meri že vsebovali podatke o dodeljenih sredstvih za veliko večino projektov na ravni NUTS 3 Za vse projekte ni bilo mogoče ugotoviti, kateri od obeh osnovnih pristopov ali njunih kombinacij je bil uporabljen ► Podatkov zato ni bilo mogoče poenotiti
Dodeljena sredstva ► ► ►
438,7 mio evrov sredstev iz ESRR in KS Dodeljena sredstva presegajo razpoložljiva sredstva za kar 21% ! Zanimivo ujemanje med deležem prejetih sredstev iz Cilja 1 in deležem prebivalcev
Dodeljena sredstva po skladih - 1
Preglednica 1: Dodeljena sredstva regijam po skladih.
Dodeljena sredstva po skladih - 2
Dodeljena sredstva po skladih - 3
Preglednica 2: Delež prejetih sredstev iz Cilja 1 glede na delež prebivalcev.
Dodeljena sredstva po kategorijah porabe
Dodeljena sredstva na prebivalca - 1
Preglednica 4: Dodeljena sredstva na prebivalca po regijah.
Dodeljena sredstva na prebivalca - 2
Je dobljena slika realna? - 1 ► ►
Metodološko in vsebinsko vprašanje Med obema temeljnima pristopoma precejšnje razlike glede vprašanja kam so šla sredstva: pristop, ki temelji na lokaciji upravičenca oziroma upravičencev je upravljavsko pragmatičen ► pristop, ki temelji na lokaciji predvidenega vpliva projekta je smiseln predvsem z vidika evalvacije dejanskih učinkov evropskih sredstev na regionalni razvoj ►
Je dobljena slika realna? - 2 ► ►
Težavo z opredelitvijo lokacije evropskih sredstev lahko ilustriramo na primeru Spodnjeposavske regije Ta naj bi prejela daleč največji delež evropskih sredstev na prebivalca ►
► ► ►
789 EUR / prebivalca
Od 55 mio EUR jih je 34 mio EUR za en sam velik infrastrukturni projekt, avtocesta Smlednik – Krška vas Lokacija upravičenca: Celje (DARS) → Savinjska regija Približek lokacije dejanskega vpliva projekta: Ljubljana (SCT d.d.), Ajdovščina (Primorje), Novo mesto (CGP Novo mesto) → Osrednjeslovenska, Goriška regija, Jugovzhodna Slovenija
Je dobljena slika realna? - 3 ►
►
Uporabljeno merilo končne lokacije projekta; z vidika dejanskega vpliva projekta na regionalni razvoj uporabljeno merilo več kot vprašljivo Učinke prometnih projektov na regionalno gospodarstvo sestavlja več elementov (Rietveld in Nijkamp, 1992) : Kratkoročni pozitivni učinki so predvsem neposredni učinki na sektor gradbeništva ter posredno na druge sektorje ► Dolgoročni pozitivni učinki pa obsegajo npr. neposredne učinke iz obratovanja infrastrukture ter posredne učinke na zaposlenost, dohodke ali investicije zaradi novih priložnosti, ki so nastale z novo infrastrukturo ►
Je dobljena slika realna? - 4 ►
►
►
Kratkoročni učinki: neposrednih učinkov na sektor gradbeništva v pretežni meri ne gre iskati v Spodnjeposavski regiji, možni pa so nekateri posredni učinki na druge sektorje. Dolgoročni učinki: ker gre za daljinsko cestno povezavo, ki le manjši del prometa na novem odseku pridobi iz Spodnjeposavske regije, so neposredni učinki iz obratovanja infrastrukture za to regijo razmeroma majhni. Iz enakega razloga so majhni tudi dolgoročni posredni učinki na zaposlenost, dohodke ali investicije. Posredni učinki morda večji v regiji Jugovzhodna Slovenija, kjer je več močnih zaposlitvenih središč v navezavi na omenjeno daljinsko cestno povezavo.