KLINIČNI PRIMER: DISKUSIJSKI PROBLEMI: • Kateri organski sistemi in organi ne morejo delovati brez živčnega nadzora? Kako delujejo ostali denervirani organi? Kako je z regeneracijo živčevja? DISKUSIJSKI PROBLEMI: • Kakšne so nevarnosti zviševanja intrakranijalnega tlaka? • Problem hidrocefalusa. • Zakaj je dobro, da zdravnik pozna hematoencefalno bariero?
LEKCIJA 3: HOMEOSTAZA ŽIVČNE FUNKCIJE CILJI:
• Poznavanje zakonitosti in pomena hematoencefalne bariere • Znanje o vrsti in vlogi glie • Poznavanje principov dinamike cerebrospinalne tekočin • Analiza posebnosti nadzora cerebralne cirkulacije • Opis sklopitve med nevronsko aktivnostjo in lokalnim metabolizmom ter pretokom krvi
Hematoencefalna bariera; vloga endotelija in astrocitov
Hematoencefalna bariera
Hematoencefalna bariera; odvisnost prepustnosti od topnosti v lipidih IZJEME!
Hematoencefalna bariera; prenašalci
Predeli osrednjega živčevja brez hematoencefalne barierecirkumventrikularni organi. Posebne specializirane ependimske celice jih ločijo od ostalega dela živčevja.
Vrsta glije
Funkcije: Ločitev (ependim.c ) Mikrookolje (astrocit)
Izolacija (MS) (oligodendr og.) Fagocitoza (mikroglia)
Vrsta glije
Predstavitev astrocita in oligodendrocita
Oddelki volumov tipičnih tekočin v lobanjski votlini
• Celokupni volumen je
konstanten: V(t)=V(krvi)+V(likvor) +V(ekstrac.)+V(intrac .)
• Ekspanzivni proces
zveča intrakranialni tlak!!!
• Obstaja
hematoencefalna bariera
Dinamika likvorja • Resorpcija (vili
arachnoidales)
• Sekrecija (koroidni pleksus) • Prehod (iz notranjega v
zunanji prostor cerebrospinalne tekočine)
Spremljanje intrakranialnega tlaka
Cerebralna cirkulacija Posebnosti: • Relativno stalen totalni pretok, neodvisen od simpatične vazomotorne aktivnosti, arterijskega tlaka in cirkulirajočih vazoaktivnih snovi.
• Velika obč. možgan na ishemijo (N sekund)
• Slab vpliv simpatika • Občutljivost na pCO2, pO2
• Lokalna aktivnost-
Območja prekrvitve cerebralnih arterij
Circulus arteriosus
Prekrvitev hrbtenjače
Nadzor možganskega krvnega pretoka
Venski sistem možganov
Možganske ovojnice in subarahnoidalni prostor
Funkcionalno lahko razdelimo možgansko žilje na:
• Ekstraparenhimalno (ekstracerebralno,
ekstrinzično): sestavljajo glavne cerebralne arterije na bazi
in konveksiteti možganov skupaj z njihovimi bogatimi razvejitvami v obliki majhnih pialnih žil, ki tečejo skozi subararhnoidni prostor. Nekatere med njimi tudi prodirajo v možganovino, obdane z Virchow-Robinovim prostorom.
• Intraparenhimalno (intracerebralno,
intrinzično): prične se, ko okoli mikrožilja izgine Virchow-
Robinov prostor. Sestavljeno je iz mikroarteriol, kapilar in malih ven znotraj možganskega parenhima.
Oba žilna kompartmenta se ločita po: • • •
velikosti in lokalizaciji pripadajočega žilja izvoru in vzorcu oživčenja področju irigacije
Velike arterije in zlasti pialne žile: so glavne uporovne strukture, ki kontrolirajo globalno preskrbo možganov s krvjo. Intraparenhimalne žile: so udeležene pri regulaciji lokalnega možganskega krvnega pretoka in prepustnosti krvnomožganske bariere.
Histološke značilnosti možganskega žilja
(Iz: Girouard H, Iadecola C. Neurovascular coupling in the normal brain and in hypertension, stroke, and Alzheimer disease. J Appl Physiol 2006; 100 (1): 328-35.)
Histološke značilnosti možganskega žilja Intraparenhimalno žilje
Nadzor globalnega MKP Dva glavna mehanizma:
•
Avtoregulacija: pri nenadnem povečanju arterijskega pritiska
se uporovne žile v možganih zožijo, obratno se zgodi pri nenadnem padcu arterijskega pritiska. Po miogeni hipotezi naj bi se gladke mišične celice v steni cerebralnih žil odzivale na spremembe transmuralnega pritiska. Majhne arterije in arteriole se ožijo ali širijo glede na povečanje ali zmanjšanje transmuralnega pritiska. Autoregulatorni odgovor se prične v nekaj sekundah in je končan v 15 do 30 sekundah. Zgornja meja avtoregulacije: srednji arterijski pritisk 160 mm Hg. Spodnja meja avtoregulacije: srednji arterijski pritisk srednji arterijski pritisk 50 mm Hg.
Avtoregulacija
Nadzor globalnega MKP Dva glavna mehanizma:
2.
Vpliv krvnih ali tkivnih plinov in pH na možganski krvni pretok: pri hiperkapniji pride do
dilatacije možganskih arteriol in povečanja MKP; obratno se zgodi pri hipokapniji. Spremembe vrednosti arterijskega kisika imajo obratne, vendar ne tako izrazite učinke. Vazodilatatorni učinek hiperkapnije je verjetno povezan s spremembami v ekstracelularnem pH, formacijo NO, pomembna je tudi vloga lokalnih koncentracij kalija in adenozina. Ti mehanizmi ščitijo možgane z zvišanjem dostave kisika ob hipoksiji, ishemiji ali tkivni poškodbi.
Nadzor regionalnega MKP – mehanizem živčnožilne sklopitve Najbolj edinstvena lastnost možganskih žil je njihova tesna povezava z nevroni in glijo. Nevroni, glija (astrociti, mikroglija, oligodendrociti) in žilne celice (endotelijske, gladkomišične, periciti, adventicijske celice) so povezane razvojno, strukturno in funkcionalno. Zato se uporablja tudi izraz »nevrovaskularna enota« ali »nevronsko-astrocitnovaskularna tripartitna enota«. V mehanizem živčnožilne sklopitve naj bi bile udeležene številne snovi: – ioni: K+, H+, Ca2+ produkti metabolizma: laktat, CO2, hipoksija, adenozin – – –
vazoaktivni nevrotransmiterji: dopamin, GABA, acetilholin, VIP vazoaktivni faktorji, ki se sproščajo pri nevronski
Sklopitev aktivnosti, metabolizma in lokalnega pretoka
Povezovalna vloga astrocita
Astrocit kot posrednik laktata in transmitorja
Mesto sklopitve aktivnosti sinapse in astrocita
Sklopitev aktivnosti, metabolizma in lokalnega pretoka
LEKCIJA 3: HOMEOSTAZA ŽIVČNE FUNKCIJE ; povzetek • Hematoencefalna bariera ločuje plazmo in ekstracelukarno tekočino ;endotelij in vloga astrocitov
• Celic glije imajo raznovrstno funkcijo: izolacija, metabolizem , dinamika nevrotransmitorjev…
• Zaščitna in prehranjevalna vloga likvorja je odvisna od dinamike sekrecije in reapsorpcije
• Cerebralna cirkulacija ima pomembne posebnosti nadzora ( pCO2, majhna odvisnost od Sy, lokalna regulacija)
• Obstajajo mehanizmi sklopitve nevronske aktivnosti, lokalnega metabolizma in lokalnega pretoka krvi