Adaptogene Droge

ADAPTOGENE DROGE Andrej Umek

Stres in adaptogeni • Kaj je stres? Sama beseda prihaja iz angleščine in pomeni napetost, pritisk, obremenitev. Fiziološko stres definiramo kot odziv organizma na potencialno škodljiv dejavnik. Ta je lahko zunanji (denimo telesni napad, ropot, blisk) ali notranji (žalost, bolezen, pomanjkanje kisika ali glukoze v krvi).

2

• Simptomi stresa 1. fiziološke reakcije (telesni simptomi): - glavobol, - bolečine v različnih delih telesa, - razbijanje srca, - tiščanje v želodcu, - nižja odpornost, - alergične reakcije... 2. psihične reakcije (čustveni simptomi): - razburjenje, - jeza in agresivnost, - nemoč in potlačenost, - žalost, potrtost in brezvoljnost, - kronična izčrpanost... 3

3. vedenjski simptomi - zloraba alkohola in drog, - prenajedanje, - kričanje, preklinjanje, jok..

• Odgovor organizma na stres poteka v treh fazah: FAZA ALARMA FAZA ODPORA FAZA IZČRPANOSTI

4

1. FAZA ALARMA: Ko naši možgani neko dogajanje zunaj ali znotraj telesa prepoznajo kot potencialno nevarno ali škodljivo, hipotalamus prek hipofize spodbudi nadledvični žlezi, da zvečata izločanje hormonov (adrenalina, noradrenalina in kortizola). Ti hormoni sprožijo niz dogajanj, ki telo pripravijo na "boj ali beg": srce začne utripati hitreje in močneje, pospeši se dihanje in zveča krvni tlak, v kri se pospešeno sprošča "gorivo" za dodatno mišično delo (glukoza, maščobne kisline), hkrati pa se kri iz trenutno manj pomembnih delov telesa (kože, prebavil) usmeri v življenjsko pomembne organe in mišice, ki jih potrebujemo tako za boj kot tudi za beg. V splošni odziv na stres pa poleg telesnih sodijo tudi vedenjske prilagoditve: zveča se budnost, previdnost in usmerjena pozornost, zmanjšajo se dovzetnost za občutek bolečine, apetit in reproduktivno obnašanje 5

2. FAZA ODPORA: V primeru, da so stresni dražljaji dolgotrajni, se količina izločenega adrenalina v krvi postopoma zmanjšuje, njegovo vlogo pa prevzamejo drugi hormoni. Telo se s pomočjo teh hormonov regenerira in adaptira na višjo raven funkcionalne zmogljivosti. V primeru, da je intenzivnost stresa večja od regeneracijskih in adaptivnih sposobnosti ali pa je stres prepogost oz. dolgotrajen, preidemo v fazo izčrpanosti 3. FAZA IZČRPANOSTI: Prihaja do izgube adaptivnih zmogljivosti. Posledice se kažejo v povečani telesni teži, povišanem krvnem tlaku, množenju krvnih telesc, motenj v prebavnem traktu itd. Oseba v tej fazi je zelo podvržena raznim infekcijam, zgodnjemu staranju, depresiji in anksioznosti 6

• Kronični stres Odziv na stres pri krajših, obvladljivih izzivih (stresorjih) omogoča ohranjanje integritete organizma (preživetje) in pomembno prispeva k njegovemu razvoju - tako se učimo, napredujemo in prilagajamo. Vendar pa enaki mehanizmi, ki nam pri soočenju z nevarnostjo omogočijo preživetje, pri kronični izpostavljenosti neobvladljivim stresorjem vodijo v bolezni, kot so npr. depresija, rana na želodcu, bolezni srca in ožilja, ishemična bolezen srca, zvišan krvni tlak, povišana vrednost maščob v krvi, bronhialna astma, kožne bolezni itd • Kako obvladati stres? Stres lahko obvladamo na več načinov: - odpravimo vir težav (stresor), - izogibamo se konfliktnim dogodkom in težave rešujemo sproti, - poskrbimo za primerno prehrano, dovolj gibanja, počitka in spanja, - pri telesnih, čustvenih ali vedenjskih simptomih stresa se priporoča uporaba zdravil, lahko tudi naravnih, med katere spadajo adaptogene droge. 7

Stres in adaptogeni  KRITERIJI ZA ADAPTOGEN 1. Adaptogen je netoksičen in popolnoma neškodljiv za telo in povzroča minimalne motnje normalnih fizioloških funkcij organizma. 2. Delovanje adaptogena je nespecifično (to pomeni, da zvečuje odpornost organizma na širok spekter škodljivih faktorjev – »stresorjev« fizične, kemične in biološke narave). 3. Adaptogen normalizira funkcijo organizma neodvisno od trenutnega patološkega stanja (npr. če je telesni parameter visok, ga adaptogen približa normalni vrednost, prav tako v primeru, ko je le ta nizek).

8

 Adaptogeni zvišujejo sposobnost za delo (in vivo študije na živalih in človeku), zato je potrebno razlikovati med adaptogenom in stimulansom.

9

 Mehanizmi delovanja: - pozitivni učinki na biosintezo proteinov in nukleinskih kislin v stresnih situacijah in normalnih pogojih; - regulacija energije med stresom: aktivacija encima heksokinaza, ki omogoča reakcijo: glukoza → glukoza-6fosfat ↔ piruvat (heksokinazna reakcija je omejujoč korak v glikolizi); - omejevanje prekomerne produkcije kateholaminov med stresom: inhibicija kateholamin-O-metil transferaze (COMT) - antioksidativni učinek: zmanjševanje porasta lipidne peroksidacije, ki je ena od posledic adaptacije na zmeren stres.

10

 Stres je obrambni sistem organizma na zunanje faktorje, ki stimulira tvorbo endogenih aktivirajočih mediatorjev stresa, kot so kateholamini, prostaglandini, citokini, dušikov oksid (NO), PAF, itd. (»switch on« sistem). Ti aktivirajo energetske in metabolne zaloge organizma.  Pred pretiranim delovanjem aktivirajočih mediatorjev stresa pa celice in organizem ščitijo notranji deaktivirajoči mediatorji stresa, kot so kortikosteroidi, CRF in PGE2 (»switch off« sistem).  Ravnotežje med aktivnostjo obeh sistemov – »reaktivnostjo« odseva občutljivost organizma na stresorje in nivo zaščite pred škodljivimi vplivi.

11

V procesu adaptacije na učinke stresorjev se to ravnotežje spremeni rastlinske adaptogene lahko definiramo kot prostresorje, ki zmanjšajo reaktivnost gostiteljevega obrambnega sistema in škodljive učinke številnih stresorjev.

12

Panax ginseng – pravi ginseng Ginseng radix – korenina ginsenga Raste v vzhodnem delu Azije, predvsem v Koreji, na Japonskem, Kitajskem in tudi v severni Ameriki. Je trajnica, kot drogo pa uporabljamo očiščeno in posušeno korenino

13

• Učinkovine Glavne učinkovine so ginsenozidi, triterpenski saponini damaranskega tipa. Njihova vsebnost je predpisana.

14

Adaptogeno delovanje ginsenga • Ekstrakt ginsenga deluje adaptogeno preko dveh mehanizmov: - z aktivacijo hipotalamo-hipofizo suprarenalne osi in - z imunostimulativnim efektom.

15

• Aktivacija hipotalamo-hopofizosuprarenalne osi Ginsenozidi Rb1, Rb2, Rc, Rd in Re naj bi z vezavo na s receptorje hipotalamusa dvignili nivo ACTH ( ki ga izloča hipofiza) v serumu, posledično pa se zveča tudi koncentracija kortizola. S tem se sproži nespecifični obrambni mehanizem za stres. Te ugotovitve potrjujejo fiziološki pa tudi nekateri metabolni učinki ginsenga. 16

• Učinki ginsenga na imunski sistem Ginseng naj bi vseboval snovi, ki inducirajo celični imunski sistem. Imunostimulativni učinek je viden zlasti pri starejših osebah. Mehanizem delovanja na imunski sistem poteka predvsem preko produkcije citokinov in zvišane funkcije makrofagov, selektivnega zmanjšanja nekaterih imunoglobulinov, zvišanja aktivnosti celic ubijalk in transformacije limfocitov T. 17

• Klinične študije - Ginseng zmanjša nivo sladkorja v krvi tako pri diabetikih kot tudi pri nediabetikih. - Ginseng normalizira tako zvišan kot znižan krvni tlak. - Test pri obremenitvi na kolesu je pokazal zvišan maksimalni privzem kisika, znižan nivo laktata v krvi ter znižano srčno frekvenco. -Dvojno slepa placebo kontrolirana študija, v kateri je sodelovalo 28 atletov in je trajala 9 tednov, je pokazala signifikantno izboljšanje forsiranega ekspiratornega volumna, forsirane vitalne kapacitete in srčnega utripa pri maksimalni obremenitvi. - V študiji, v kateri so zdravi prostovoljci prejemali dvakrat po 100 mg ekstrakta dnevno 8 tednov, je pokazala naslednje učinke na imunski sistem: zvečani kemotaksa in fagocitoza, zvečano celokupno število limfocitov (T3 in T4-celice pomagalke), zvišano razmerje T4/T8 (supresorske celice) ter povečana aktivnost celic ubijalk.

18

• Toksičnost: Predklinični podatki ne kažejo posebnega tveganja za človeka. LD-50 za miši je 5g/kg. • Neželeni učinki: Pri dolgotrajni uporabi se lahko pojavijo hipertenzija, diareja, insomija, mastalgija in vaginalne krvavitve ter vnetje kože. Pri prevelikih odmerkih pride do tako imenovanega »ginseng abus syndrom-a«, ki se kaže kot diareja, hipertenzija, nervoza, nespečnost, vnetje kože. Ta se navadno pojavi pri jemanju velikih odmerkov ginsenga s sočasnim uživanjem psihostimulansov. • Priporočeno jemanje: do 2 meseca 19

Eleutherococcus senticosus – elevterokok Eleutherococci radix – korenina elevterokoka Elevterokok je do 2m visok, grm, ki raste v Rusiji (Sibiriji), Koreji, na Kitajskem (severni del) in Japonskem. Kot droga se uporabljajo posušeni podzemni deli elevterokoka. Korenine so dolge, lesnate in upogljive ter tvorijo goste preplete pod zemljo.

20

• Delovanje: Eleuterokok deluje podobno kot ginseng: - adaptogeno – omogoča lažjo prilagoditev na različne vrste stresa, - imunostimulativno – obnovi in okrepi telesni imunski odziv, - tonično – poveča vitalnost, preprečuje šibkost in utrujenost, poživlja v času utrujenosti, slabotnosti ali zmanjšani zmožnosti za delo in pri zmanjšani koncentraciji - poveča telesno vzdržljivost, - pomoč pri okrevanju • Učinkovine: Pri eleterokoku so učinkovine povsem drugačne kot pri ginsengu in so si strukturno zelo različne. Imenujemo jih eleuterozidi: 21

22

UČINKOVITOST – klinične študije • Pri raziskovanju učinkovitosti elevterokoka na ljudeh je bilo izvedenih mnogo različnih študij: nekontroliranih, placebo kontroliranih, randomiziranih, enojno slepih, dvojno slepih in navzkrižnih.

23

incidenca virusnih respiratornih infekcij

• Primer študije: v študiji na 517 otrocih je 265 otrok prejemalo ekstrakt elevterokoka 1 mesec, 252 otrok pa je prejemalo placebo. Incidenca respiratornih virusnih infekcij se je v verum skupini zmanjšala za približno trikrat v primerjavi s placebo skupino: 16 14 12 10 8 6 4 2 0 placebo

verum

24

VARNOST • a) neželeni učinki V nekaj primerih so se pojavili neželeni učinki kot so nespečnost, palpitacije, tahikardija in hipertenzija, vendar so bolj verjetni pri preseženih odmerkih. b) kontraindikacije Na podlagi izkušenj dobljenih iz ruskih eksperimentov se odsvetuje jemanje v akutnih fazah infekcije. Komisija E pa navaja neprimernost jemanja elevterokoka pri hipertenziji. • c) interakcije z drugimi zdravili V enem primeru se je pojavilo povečanje serumske koncentracije digoksina, vendar ni potrjeno, ali je to posledica jemanja elevterokoka. • d) nosečnost in dojenje Pri brejih živalih ni bilo opaženih teratogenih učinkov, vendar se jemanje v času nosečnosti ali dojenja vseeno odsvetuje.

25

Rhodiola rosea - rožni koren Rhodiolae radix – korenina rožnega korena

Samoniklo raste na suhih peščenih tleh na visokih višinah v območjih Evrope, Sibirije, tudi na Aljaski in Kamčatki. Dosega višino do 70 cm in ima arktičnih rumene cvetove. Je trajnica z debelo koreniko, ki ima prijeten vonj, podoben vrtnici, ko jo narežemo.

26

Učinkovine • Glavne spojine vkorenini rastline delimo v šest različnih skupin kemijskih spojin: • Fenilpropanoidi: rosavin, rosin, rosarin (specifični za R. rosea); • Feniletanolni derivati: salidrozid (rodiolosid), tirosol; • Flavonoidi: rodiolin, rodionin, rodiosin, acetilrodalgin, tricin; • Monoterpeni: rosiridol, rosiridin; • Steroli: daukosterol, beta-sitosterol; • Fenolne kisline: klorogenska, hidroksicimetna in galna kislina. 27

28

UČINKOVITOST Zvečano sproščanje NA, 5-HT in DA v ascendentnih poteh možganskega debla aktivira možgansko skorjo in limbični sistem, kar ima za posledico izboljšanje kognitivnih funkcij možganske skorje (mišljenje, analiziranje, računanje, načrtovanje, vrednotenje) ter funkcij frontalnega in prefrontalnega korteksa, pozornosti, spomina in učenja. R. rosea prepreči tudi inhibitorne učinke številnih snovi na holinergične ascendentne poti iz limbičnega sistema v številna področja možganske skorje, ki so prav tako udeležene pri spominu. Ker je propadanje teh sistemov odgovorno tudi za s starostjo povezano motnjo pomnenja, lahko R. rosea preprečuje ali zmanjša s starostjo povezano disfunkcijo CŽS. 29

Številni avtorji so ugotovili, da lahko R. rosea pomaga pacientom z depresivnim sindromom, pri duševni in fizični utrujenosti, izgubi spomina, kognitivnih motnjah različnih vzrokov, spolnih motnjah in motnjah povezanih z menopavzo. Številne študije so pokazale, da R.rosea zveča sposobnost fizičnega dela in dramatično skrajša čas okrevanja med obdobji intenzivne vadbe. V študije so bili vključeni normalni posamezniki, ki so bili izpostavljeni delu na ergometru-kolesu ter olimpijski smučarji in biatleti. Kardioprotektivni učinek preprečuje poškodbe srca povzročene s stresom, študije na živalih pa potrjujejo tudi njeno antiaritmično delovanje, ki je povezano z aktivacijo mu-opiantnih receptorjev v srčni mišici 30

Preučevali so učinke ekstrakta R. rosea pri ženskah nezmožnih zanositve po zdravljenju s klasičnimi učinkovinami. Po nekaj mesecih od pričetka terapije se je pri številnih pojavila nosečnost. V odprti študiji na moških z motnjami erekcije in/ali prezgodnjo ejakulacijo se je večina (26 od 35 moških) odzvala z znatnim izboljšanjem spolne funkcije. Te predklinične študije so bile osnova študiji, v kateri so preučevali vpliv ekstrakta R. rosea pri ženskah z amenorejo. 40 ženskam je bilo aplicirano bodisi 100 mg ekstrakta p.o. dvakrat dnevno dva tedna ali 1 ml rodozina i.m. 10 dni, pri nekaterih je bila terapija ponovljena 2- do 4-krat. Pri 25 ženskah se je menstruacija normalizirala, 11 od teh je zanosilo. 31

Varnost • Toksičnost: R. rosea je praktično netoksična. LD-50 je za miši je več kot 3g/kg. • Neželeni učinki: Odmerki 1.5-2 g ekstrakta R. rosea in več, standardiziranega na 2% rosavina, so pri nekaterih posameznikih po nekaj dneh povzročili povečano razdražljivost ter nespečnost. V primeru pojava teh stranskih učinkov je potrebna aplikacija manjših doz s počasnim zviševanjem odmerka. Zaradi možnih motenj spanja, živih sanj v prvih nekaj tednih jemanja, naj bi se pripravki R. rosea jemali zjutraj. • Kontraindikacija: Stanja vzburjenja in bipolarna stanja. • Nosečnost: Ni podatkov o uporabi v nosečnosti, zato se odsvetuje. 32

Čim manj stresov vam želim in hvala za pozornost!

33